000325

OCR Text: ~ ~ ћ4'] тшшшшашшт
A
Cetrtek, 21 septembra. 1950 JEDINSTVO STRAN5
Ofenziva protiizivljenskemu standardu
Vladina "topovi namcsto masla" politika v obupu isce zgubljcna trzisca
ГЈЈе: JOHN STEWART
Svetovni kapitalizem, odkar J
isguMl in fe vedno gubi krrujoea
#e trinse, ве deeperatno oborosuje
— in neprenehema vlaga milijar-d- e
deiarjev v tepove, da bi na ta
tiaHw reM svojo trgovinako in
predakdjsko kriso, ter zneva za-vs- ei
veMkaneka trzisea, ki Jih J
iagaMl napram sodalitmu.
Kat dl te deeperatne pelitike
Je Mia va tela svetevnega finan-sijakeg- a
kapKala Yriena proti de-tavski-m
zahtevam, da Jim ве zvi-f- e
piece Jim omega pretivlja-hj- .
Te Je Ml objavljeno v isjavi,
ki Jo Je isdala erganleaeijn 49-dr-ia- v,
ki м eJeniee Mednarodaaga
Denaratga Fonda, ki Je Ml orge-Main- ui
po ie eeetojetih kapitalis-tWni- h
drsavah elljem, da bi Jih
krmaril skoal trgovinske in de-Da- m kris. Kanada Je flan t or-ganised
je.
Rajee" sa, da bed ogremni stro-Ji- ri
sa ofcaroicvanjc vedili k "pie-i-n
mm vetevnemu vahj infindje"
a eMrektorji t erganisedje opem-ft- M
Mane vied, da pedvtamejo
"atre anti-infladja- ke mere".
AH bed te mere prepreelle
dvejne in trojne dobWce? I)edo U
mogofe eedavlile debWke na do-Hfe- k
all vzpoetavilc drug ladi
Be tartrate ? Ne. Cenam e bo do-velil- o,
da rastejo doeim bodo pla
ce oatale late:
"Ct bo Ijudstvo zahtevakv, da k
dvtganju cen sled ijo vieje piece,"
omenja ta izjava, ki Je bila ©bjav-IJen- a
prejanji teden, "bodo cene,
ki м nanatajo na izvotne artlkle
tudi naresle. In ce ве bo tako na-daljev- alo
v bretmerje tako, da
bo vsak dvig cen moral bitl kern- -
pMwiran x ©dgovarjajoeim dvigom
dohedka, bo efekt devaluadje v
smanjianju kapaeiteta dolarskega
Isvoea v cenah popolnoma izgub-Ije- n.
Spioeen dvig dehodkov ne bo
)rkljal nifeear, k skupni zalegi
Wage v tem casu. Njegov obraten
efekt na cene bo smanjial megoe-hee- ti
iirjenja iavoaov in pojaeal
pfeti1 v drsavah, ki bi devaluira
Ja."
Take Je ofevidno polHika kanad-sk- e
vlade.
IVkaaala te J prvK t obvesno
sakanodaje, ko se Je prepreMio
1 .Ш ieieaniakim delaveem, da
dafee betjfe plafe in boljie delav-n- e
ure: drugK v ena in pel mill-Jardne- m
oboroievalnem programu
od fga bo 960 milijonov poalanih
V Rvrepe. da e na ta narin po- -
Zaman. Kot itvar fakta ostane, iavam ki so zmanJSale vrednost
da Je v 1944, т vojrem letu, me-- 1 svojemu denarju — a to vkljutuje
eena srednja kanadska povoljna
trgovinaka balance iznaiala
$182.7 milijonov. Frejinje Ito Je
itnalala same $24.4 milijonov in
Je aprila letea pokazala deficit v
baland od $21 milijonov.
Kanadakl izvoz v Evropo Je opa-d- el
od $2 milijonov meceeno v
vojnom letu 1946, na $12 milijo-nov
meaeeno Wo; kar м tiee Asi-J- e
kanadaka trgovina x Indijo,
njenim naj%ejim edJemaVeem, Je
opadla letoa od 8.C milijonov na
meaec, sa celotni DrHaki Impe-r- ij
Je kanadakl ievoi padei od
srednjih menih $12S.9 leta
194t, na $W milijonov meaeeno,
raAinaJoj prvih C meaeeev v 190.
Yes ta opadek v trgovini se Je
eveda od ratal v kritienam dvigu
brasposninoati lanekega in v saeet-k- u
letoenjoga leta. Stevitka Je do-agl- a
800.000, osiroma 10% de-tav- ne
site.
Ampak kot kasalka sa veto med
ekonomijo in poKtiko, St. Laure-nt-
ova viada, ki dela za velik
kapital, Je nadaljevala svojo ate- -
Utsko poikiko in Je tako kanad-akl
itvoc v U.SV. naraatel od
109.4 milijonov na meaec v 1945
let, na $1S0 milijonov letoa. To-d- a
uvoi ic te remlje vejne hiate-rij- a
itnala aedaj $12 milijonov na
meaec ve£ nego It vox — mi kupi-m- o
©d nJ4h mnogo t$ ked pa pro-d-a
mo.
Obatoji pa ptofen enbargo na
trgovino s Sovjetako Zvezo, KitnJ- -
ko in t driavaml Narodnih de
mokraeij — itguba triiHa z 800
milijoni IJudatva.
Ce to nl trgovintka krisa potam
Je trgovinakl minister Howe g.
I'ollyanna earn. Ker kapital hoe
da e njegovi profit! stalno veeajo,
pomenl, da bi se samoglo dobiti
triiafa, se bo kanadako btago mo-ral
prodajat pod niljo ceno kod
amerilko in angleiko, ki sta Ka-nad
i edina dva vaina tekmeea v
kapHaliatienem vetu. To pomenl
drsati nitko kar ekonomiati tako
radl klieejo "ceno produkcije" —
kar sa moaa in ieno pri troju po-menl
eno all pa obe od dveh reM:
nikakrfen ivik plafe in hitrejie
delo. To pomenl prirattek in ta-lon
raat v cenah in zmogljivotti
po delavcu sa najmanjai dvig
dnevnice, ki i Jo pribore od delo-dajale- a.
Ker se debUki ne smejo
zmanjaati preoataja rdini nacin
zamaMtl icdatek na ekttra place,
maga oiieti pWo itvomo trgo-- 1 da e sviM cene all pa poveca pro-4- м.
, dukcija na ta nafin, da e izdela
Trgoviwkl minUter Howe lah- - vtl lidelkov za Ute strolke.
ko trebl o preaperiteti in povoljnih To Je kar omenja Mednarodnt
trgvtftklh balaneah kot le hoce. I Denarni Fond, ko pravi tiitim dr- -
iz E.
ПЛ4г Keeker Je priiel na primer na reievalno potajo podjetja
wi№ Bteetrk, ki isdeluje tefefonake a pa rate.
Na dvajaetih steiih sede krvave4 deiavci, enemu bdjeja giave, " jwrajo гам na ktw, megi imaje pokderaie peate,
M Ш isssed Mt pa le p4kJevaec z sliinljnau
вв
Na vpraiaJe dakiafJa IfeeWja, koNkedw Je treiw davfw Mi-4- Ш Fissii. edeovafi bainilka nostra: "fame тм4гс4".
Sse s sgraaiNT Oh, k M f+&Ц M4Лl Оt0a denaiatvaerenv omdttspUeaka,b4iakloajssvei tttJavkatmvapamgWiatedeaniaeevnmепBЈpVмoeј,t9ri4ed0a sneaJ--efs
prav safe varjetaa, da M kdo lahk postapsw iafMt vaah dee pwv aM si pafemil vse Mid ude.
tsekrard, saamenHe klavsiee, si tank gitaassa. Preprleajte
, psitavana gespeda, a Je ale podjetje edprartte vt neokwt-ssat- i, ki a apesane v ramami "Diwgla'.
.Via pa odatranjene defevne rasmere. . . U. Sinclair Je merit r
seee Asserik, sadd pa Je v njen iefedec. Za tJs4e +Me Je tvrdka
Wafe krKno knjigo, kjer Ja naUftfrc effeamt, kako naj vadiM
dpivaiaje na nevMna vpraianja. Teh vpralanj m odffoww se
saaea raak wdi naaerti na pamet in ne me мекаеамг pokasati kaj-iis- a, Dkfer Decker si Je it кпЈЖее prepiMh
Vpea4aJ: Kaka marefa dkle4a r ra.fai1Jab0ci trajna vttra-Jt- i
pri taU nagie ddu?
Odfavac : Dektda e rsia рокааеј pred eMaM, kaka da
sa na. Mi Jim edavetvjecM тшгм mm.
"LetJe si na!" Je rsklikntt daktor BecWr, ko р4га1 U ed-stav- ak v skrirN knJMicL Kakane domialjavk, taie cilcaaka deiavska
! Г va ljM dan tenabne apravljala svie Mm, a bri ka
tpsrsHk4e rUtrkaabkwakkaarvakfeaek,fenk.kr aeieepaertkaij Antjksahlo,v deaмsiМieaееappraavtpaмganparik-kt- m, wtrtea drvgeea, vse Ut pa tako swgfe, da e aMakavakni kar savtti v RsaH. Da, vrttMrlaviea! J АЛте tuk . uj -- -- ~--
Weaa: tvrdfca гаакгткаЈе ta sfeparja, saw sama Mmir вга de-jzrd- ta, da&М4мгЦК JИaаm, lhjeaj,. mtaeUae mnemM,%de рp4raхvгШvse sa af Zapa- - - tsstmrtMk, pAts)i r twraciwii a, tvrdfcme s"Kielwescn-ap- oJi t Wvani Нан.еа Cs, M iatlelava kiaealj sirajev _ d. tsoajaSirUaiaJasMsa,tos, mssaUrttwmsmVxrticva,WWt i k se Jim реММа tJe --, ve
pri,JfatdittnajrdwN.aeicmko.r?tMilWpk▼aaJWpar?adsaeKnWeakUatej kpпaитMчinsпskilvpptrrnaaavkaLtroa4K,a akWJtaoJUJemdstkrtfod-e- I Mttortia, .d aM,a4nkaaksevdmi nMa4inaimtea innjegaiwss sU4naaa.J to aaeavtja- - Yppaa+ia&: Kaka ♦mnrato de"ar4 vradMtsaadW rledteeasssVaea?raMs rrartJu
Wzssnsn hnafe postnne aWek, ki varnjeja pott. " 1Шшг SWWr pa м anaai"wrkakanc" pMme attWi,. kVjaMr LsWda.
Kanado ravno tako kot Francijo, '
Britanijo in oatal — da ne bi I
smde poveeati dohodke ker "bi
skodljive pootediee na ceno zniia-- 1
magoenoet Mrjenja ixvozov. --
Ni pa bilo nitl enega namiga v
objavi MDF, all pa v neki HJavi
v kaaadakl skvpstini prejJnl teden
St. Laurent ali pa financnerr.u
miniatru Abbottu, trgovinskema
miniatru Ноне-- u ali pa "vojnemu'
miniatru Claxton-u- , da bi pnSu'p-nil-i
dobieke ali jih vsaj na neki
nacin zmanjaalL Na drugo btran
bilo Je poino opominov, da bo
standard iivljenja Kanadanov £e
skrfen, cene bodo ie vedno rastlj
in dakl se nevsdrieno dvigal).
To Je kapitalisem v evoji zadnji
wlfki krisi — ki vodi tocno v voj
no. Ampak v tJ zadnji epizod)
pred smrtjo obstojata
dva nova elementa: mocna Sov
jetaka Zvesa, ki od skoro polo
vko Ijwii v Evropi in Aziji k imr-n- l
konatrukdji; in svetovni pre
mikaJoH se pekret ki objema na
stotine milijonov Ijwdi v vseh dria
vah, ki м bore sa mir v okviru
Atokholmake petklje. LJudJe po
vetu na ta nacin blokirajo "neii-- '
ogibno" vojno in z doprinaJanjem
mini onemogecajo temu zakonu
kapitalitma vladatl.
Je 11 soeialiftiena stran sveta v
trgovintkl krisi, ki deia za poale--'
dice, da merajo grabitl л-- ке mo
za izdelavo oroija in na ta nafin
zboljaevatl svoje opadajoee ekono-mije- T
Ekonomaka in sodalna Komiai-j- e
pri ZJedinJenth Nadjah v vo-- H
objavi februarja I960 pile:
"Driae vihodne Evrepe so v
glavnem uiele itbalanairati svojo
trgovino z driavaml trde in meh-k- e
valute. . . Sovjefeka Zvesa je
nedavno peeala svoje kupeeva- -
nje z zemljami vihodne Evrepe
. . . druge driate v vthodni Evro- -
pl isgleda, da so ravno tako obu- -
dile ojo trgovino.
Med tem hum ko to pifem, je
tttdi Kitajaka podpiaala nevl mi- -
rovnj trgovinakl pakt s Sovjetsko
Zveso, s Vahodno seno Xemcije in
drugimi driavami Narodnih De-mokra- eij.
SkoraJ potovico sveta Je sedaj
odstranjenega It objema
UkoriWevanja in grabe-l-a.
To Je korenlna kapitaliatlcnih
kriz v ekonomlji in poHttkl. To Je vrok gibanj k vojnl in odioku
kanadtke vlade, da bo poslala svo- je ljudi v Korejtkl metel in pora-bil- a
eno in pol milijardo dolarjev
za oboroievanje.
Obetojl fe ena pot, pot mime
knjigc
aeraeijakih
kaphalisma
assssBv
Г J bsssbV тИвввввжГ f ' "'
i sHassV
H ' bibsW ''л JuMNki S ibsssssssS
T-y- - ksssssssssm
bssssssV'
'
bbbbbbbbbbbbbbbbbbL'A
' "1 —
Zahtere za zWSanje delavakih plaC in krajSanJe delornega {ana
so v vedno irtjem zamahu. VHamiltonu o meetni dclavd taka-l- i
mePfc dni. V cau latke Je med policijo in Matkarji
priilo do bltkc in Je bilo arrliranih e Lot 30 Matkarjev. SUka
e Je koncala s delno zmago v koriet drlatrev.
10 nov
SevjeUka industrija Je v naj-vef- ji
meri mehanisirana in oakrb-IJen- a
z najboljlimi atomatkimi
stroji sovjetske proizvednje. Tako
na primer stalingrajekj traktorskl
zavod, kl Je bil v caw vojne popol-noma
unlen in Je danea zopet mo-dem- o
zgrajen, dosega s istim Me-vilo- ffl
delavatva dvakratno pred-vojn- o
proizvodnjo. Izdelava trak-torje- v
Je mehaniena in se vrH po
wtemu breskonfnega traka, to Je,
od dektrienlh pe za tepljenje
feJeza do gotovrga trakterja naj-novejie- ga
tlpa se vse Izdeluje v
tovarel. Vsakih deeet mimjt gre iz
zavoda nov trakter z dizelnovim
motorjem, ki Jih ktetako tovarna
ko-egitenc-ije
med kapltalietHnl-m- a
in soclJaliitUnima sktemoma r svetu, pot, kl bo koriitila obema r miru in priJatelJaH-u- . Toda ka
nadskj kapital, ki si id] a mo hit- - PARADIZ AMERIKA
(Odlomck istoimenskc E. Kisclia)
ratfa.lamka)i,
Btsn4sBisiMi№s,7ttillilMht,
kapita-litticneg- a
вавИИгчввж' ?bssssssssssssssssshPsbsbbbbS
шшџ rsssH
КВ(;{%A№BMbbsssssssssssssssssbbsK
liwr-'-sil'- -
дШВДД
JHssssssBSrVmBsssssssaTJ rw'll'4riHsssWsVsbisBsBbssrbBSsssssssssssssssbsTssslsssssbSfIl4i'Kjflr kl'LsSssssf 1НШ PsTlBssssssf BBSssssssrflBssaJsssssil MUSS§Lj3asSl
koro
Vsakili niinut Iraklor
ma, kjer Jih ne razdenejo in razkosajo na tekofem traku.
42 in pol centa na uro Je normalen sasiuiek pri 40 urnem deki
v tedau; nadura e plafajo po koau. Sedemnajat daiarjev na teden,
вв ddarjev na meaec, ta Je paj skopo piaNi v naJMJ rejenem
ekrajM Amedke.
Ddavei и vec'il dd PelJaU In zamord. Odkar pa z sanssrd, ki
gavace Jaetk te deieie in se lahko rganisadjaka poveiaja, ne ma-rej- e
v Chisagu ve! tak ravnati kakar na piantaiah bombaievea,
kjer Je kmaj 27 eentov dnevne mesde, Jih nadom#Waje s eeiimi
vagani Mahisanav. Agenti krMarJe po Mehiki. naairajo ddavee in
Jih vtovarjaja z drwataami vred v Severn Ameriko, kamar pdpad-nik- i dragrh narodav ne prMejo take lakk. m MavilneJCe so dru-Mn- e
Mehikaneer, tem boije, kajti njihova giWJIvoet je s tem dsee-l- a emsjena, isroeeni so na miiast In nemitoat, Mehikane Je tWtl, kl
Je danea obsnjen, da ga najfeolj grab IskoriMaJ m da s njnn prl-tiska- je mecde najgloblje navsdo).
Raten Fwrdovih tavara r DetroHu in tvrdke General Electric Ce,
kvaSkahreMv kCtaMdcraJgau.neTenamjdieaado slmeepaat tarkaiahteornjeanlkehihne,mdadrijekm naprav
Na let Je po 70.000 dai primtka. Miehigantk Jeaera sa na
mageeni pfeMM zaanH, da s pridMH nov preatar sa avtimobil-sk- e
eeata, sa svetovM raMtavo 19M, sa stadfen, sa akvarij. ГгеЈвпје e#e sa MteH prebfvaid Jvlneg dda poletl kar r kopainih MVkah k svnjih Ml k jeaera; zdej marajo — na deeettiaoee — r kparnth
Mekah r tramvaj aM r artabu. da se pope) jefe na abah) Jeeera.
Svetta drii eb Jetera in se hnennje Michigan Dasmrvard.
Tnd m ah Waeker-Driv- e, pad katerim Je predor, Mrie pekanei Re- - тич мемиим. a kisso temu J CMeage, kjer raddiraj najveee
indndriK sUna trgavina, ivc ka, paitne raif#j.m+f m
trgovina s nlkssulsm — revna mesia,
MHJarder tabodjo Jaaeni r New York, pete na obalah Fhv
Hde m psaimi r Heveriy HOts v KaWatngt. 1-aga- d.ma ммет- -
"1ввт1 HTfWia
V CMeag IM mass vakkapilahVtor, kajti kl MkAfeang- -
enm jeaer, kim knWffl hi Mfnb Mlehsgnn Hiaitiard, Je to
ie Mseofcna itaHSbina, pohm Mala, mlakvi, vkinsh in mrW vetiwv,
NefceMnrk tohk fatografitnnta in iniiMJum. Leenrh bajt r CMeag pa ne nitiiia fatograftrati tat aafesvati Na sdcie ne p~ daMJnnja ne eyssa. V Evrapi Je le mafe knj takana, kar M Ml tons podbna pa rnspamsti, trannaM, beM. DoraiJ, c si aS, td toksW
kassbe viiimusla aatntoi ad sssstraj, draga dragi sa enake. NnJ b
katsVa ie tok majnna, hna vetxtar pa Itiri alt pet "ManavaaTt in
sa vaak ManavanJe snMtva gfiJar p SI da SO (WarJer najenv
nsse na nvanec. To Je aiwawk eena, М4ЈЈо J a taW, da h# r vaaM --sdT po aaesn at na MMh h4sMh, т dveh paaadaK Otmci
npe rkasarah sa t~f~tfr dja т saa#h. fVvaod Je vW daktor Вмпаг p, W ц { ,aaaunee & Sfahi sabaj vatde. VM nnaajamdml v MheMi .paMjwaanjtukijiieirkpia nhinMafeeM,enWjMsame sknema ИганпУш, pa mMakhaajasa. Vr tioimmMlaiikincaaa asorasacMi.ti piM hi npa--J njsMh,fcdrJae vmeen4raa rWkKka,
ama Izdeluje. Ker Je zaradi meha-nizad- je
delo lahko, Je v zavodu
zapoalenih okrog 40 odttotkov
[Jenek, ki se v nieem ne railikuje- -
Jo od molklh. Modeml kultuml
dom zaveda, knjlsnka s 40.000
knjigaml in 10.000 citatelji doka-zuj- e,
da iivijo delavd v proatem
casu kulturno iivljenje.
Sovjettki sodalicem je nado-meat- il
teiko delo cioveka s stro
jl, a cievek danea same skrbi da
proizvaja s teml stroji m ve in
Mm boljfte bVago. Zato gre sovjet
kl narod hitremu materialnemu
in kulturnemu blagostanju na-ipro- tl.
re in vdike debUk si Je libral pot
Wall Street--a — kl pomenja vojno
da ponovno zavzame zgubljena tr-itW- a.
SZ se ze 33 let vztrajno
bori za ohranitev miru
"Ne poznam nobene uradne ro-- IJt'ne all dvilne osebnosti v via-d- i
ZDA, ali v kateri koil drug!
vladi, ki bi reano erjela, da ima
sedaj SovJtka zveza kake zavo--'
jevalno nacrte, ki raj bi Jih udej-etvil- a
potom rojaikega napada".
io izjavo je podal 8. marea
1949 v CTevelandu, svetovalec re-publikan- ske stranke ZOA Foster
Dulles, kl mu pa nihee ne more
cporekati nitl najmanjfte simpatije
do SZ. Gornja isjava J vsekakor
najboljsi dokaz, da so celo vtadnl
krogl ZDA temeljito preprieani o
mlroljubnl poiitiki SZ, kljub temu
pa je vsa njihova wjnohujekalka
propaganda in mrtlifno oboroie-vanje
naperjeno prav proti SZ, kl
lo hocejo prikasati v vlogi napa-dalc- a, dojim se ZDA poatavljajo v
logo "branilcev varnoati naro- -
dov".
Toda ie sama sgodovina sadnjih
trldeset let poatavlja na lai vse
tmperialistieno propaganda in nam
dokazuje, da je Sovjetaka zvesa ie
od prvih dni svojega obotoja vo-di- la
dosledno miroijuono politiko,
ki naj bi preprecila drugo svetov-n- o
vojno.
Lahko trdimo, da Je prav ta ml-roljub- na
politika, ki Jo vodi SZ
ie 33 .et temelj njenega obstoja in
razvoja. Kot prl konkrrlrn dokai
le politlke je zgodoTinnki klrp,
kl ga je poTzel na prrdlog lor. I-e--
nina II. Longres ovjetov. Ta klep
prrdlaIJa poziv vaem ojkujo-fi- m
narodom in njihoiim vladam,
da se takoj pricnrjo medebona
in ixtoacna Dozaianla. kl nal
privedejo do vzpontaiihe demo-kratUne- ga
in praUnega miru,
brez make prikljufttte tujih oze- -
mt-l-j in zahtete tojnih rrpararij.
Kako so odgovorile drug dria
ve na te miroljubne predloge. 14.
driav je pono-n- o vneolo чЈпо v
pokrajine Leningrada, Murman-ka- ,
Madivostoka, Ukrajino in
Krim. VoJake horde ZDA, Angli-Je- ,
Japonake, Nemdje in 14ljake
so ponovno teptale ruaka tla in
poiigal ter unieeval ie itak tei-k- o
prisadeto domorino aovjetov.
TeJ. mlada in junaska Hdeca
armada Je do leta 1931 popolno-ma
porazila vse tuje zavo)ealee
in domaee isdajake. I'rva krb
SZ Je bila, da Jimprej vzpoatavi
redne in prijateljske odnoae s vse-- ml deielaml.
Takratni komioar za zunanje
zadete Lltlnor je Izjatil, da Je
SZ pripraTljrna znilall ilevilo
vojalklh 11 na eno cftrtlno, Io Je
na 200.000 olakor, pod pogojem,
da prUlanrJo iudl druge driave
na znlianje v iolrm orazmerju.
Foljaka in baltiike driave niso pri- -
lht, tri minute petem, ko je nadeeatna idesnka zapustila tr-govs- kl
okraj Loup, ie drevimo ob teh ialottnlh kolibah. 6im dlje
pridemo, na Jug in zapad, tem grozetneje Je: za klavnk-ami- , v Ci-cer- u,
v CMeagu-Hdght- u, v Valleyu, v okrajth, kjer dcheml dan
doM ksk driavni tocilec all kak drug begat tihotapec po par revl
vcrskih strefev.
Tod ie ni nikakine kanalisadje. In kakor so te Hevefke paaje
hhVe z otadjem bahavih pahrf in petdeaetnadatropnih trgovskih stai-po- v
v neb vpijof ikandal, tako nam postane sdravatven sapoatav-Ijanj- e
teh krajev ie sladi ocrtno v sveji grozotnoatl, k epoanomo
mogofne MkaMce vodovodne In odptakavalne naprave.
Chkag River se je od uetvaritve sveta Istekal v Miehsgansh
Jeaero in t reko so na lepem oernili. Kajti it Jetera efeMva CMeag
vse potreen voda, jasero pa M Ml owesnaieno, ce M se vanj itteka-l- a
reka, kl teee skaai meat in poMra vet amrad in vse gnnssba.
1'rajanje cnae ta nl Ml v napeto, pealnaevali s se Jesera sa pHJe in
sa MraniMa m sa kapalniee. Га Je Moviie smrtnih primersv sa ti-fnoa- mi
le prove real. Mnogo Ijwdi Je pomrie. Veato, kaj t pome-M- 7
S tem se Je vender smanjieval tiati dlj, pa katerem mratiene
Mepi ves CMeag: da M deeegii Kevife preMvaWev v New Yorku.
TedaJ Je bila reka na svoje stare dni prime rasa, da sa ja ebrnlli
in edsiej tee odsad dalje.
Tudi sdaj ne marei kar tak pHI Jeterske vode na bregu. nika
kar ni megce, da bi na rebu umazancga, zaiimljentga in tneeVir
natega vdemeata hneii prtno rods. V Jeaeru, kitoasetre dale! od
abafe. a morall zgraditi vedovodne staipe. Tod kamnathn teme
Ijeen Jeaera so isaekaH predore — vsaka nsitja takega predara Je
stow milijon daiarjev. Da teh predorih tefe vodovje — megoeneje
kakar po strugi reke CMeage River — pad Bemlja v dvanajet crpal-ni- h
peataj meats.
Te vodevedfie naprare, kl se hntnnjafe Wm. Hale Thompson
iVmpmg Station, so veijale Mhw Mtri тШЈопе dofarjev. Ko si Je
dektor Decker egledal te naprave, Je prd€ v dvajaetih letlh ehcaleral,
sakaj si postal inienir. StW miNJarde Mtror erpaja dnevne v vse
deie meata, na ieherne glav preMvaWtv pride dnevn red in psM
pa 1100 Htrev vade, dvakrat toiA, kakor r New York, devetkrat
tntik kakar r evrapskem reiemeat, kjer lahko pasameznik potroM Ш Htrov. Jaaerak vada raakuaajej a ktoridam in J s tem seveda
ImtoMHJaka podjetja, kakar na printer kkvniea. hnafe od-pad-ne
vnd, M Jh Je totfka, kiler Jh odda mOj-- n cnivnstia, in
vne to atitajnja v saaakana rekn m po kanaWh v vilnUk Mlniissypi.
Te endtise vdae naprav sa sraaie MJsm tenw, da se nisrrrtfnniji
v voMk del davkav stoka v rake hinitssnijtov in da so kanak le-t-o
pnevtHM ad ssHfsneke vast, ммкае sa sdrevetva, na tanks
MSMb b b гшлАЖЦ ш—Ј i itii ti I J'wv' swa anF автхваввпЈ гптц lnnnntzsfj
jfi г94чЛ4 wwn in w ft Ргл aWMMtiYiCa Рв tM vtrtwi VlSvfl
vetor M prartjak trava in ni bits tod ie nab me bejto. Pred devat-liaiitss- ai htt Je Mia Hhetna vaaiea na bragii Jeaera pred nldnsUi
znl mti pa mm niia to trgovina s istom. Dane pa deeai Ckfeagn, te-t- o
штфшл gaana "I act, I mare, I pnah", sa seitsvniza rekerdain.
Tn se prarlt tdje nsMtoni Ijsidi, ki itoe pa agfianl vaasni v grooM- -
Rzm CMVeVVVrflle prCnFARl'fVMMn 9tJkfMTMnfs% QtMiOTh HI 1Ч4#РаИМП
knpenj, gsMJe in precanK da mhk par nasals i Ji i ii i Ггаг H
Beach in Florid v
iep , nsMJard, sa katoro Jsh ret narod ncprcetana, nspretton stavi
fcC peMffC QvTOvCVlW I Л1 T
BUle na te predloge, kar Je imeJo
za posledko, da Je konferenea
propadla.
Od leU 1927 pa do 19M Je zae
dala v 2enevi v sklepu Zveae na-rod- ev
posebna komidja za rase-roirte- v.
SoTjetki predtavnki so
prrdlagali ploSno razoroliiev,
cemur ta se trdovratno soper-tavljal- a
franceaki in aRgMki de-leg- at, cei da pomenijo soJtaki
predlogi "navadno propaganda sa
povpreenega flovfrka". To so pat
isti argument I, so Jih Imperia-list!
uporaMjali tudl v povojnih
tetih ter jih uporaMjajo e danea.
Od leta 1927 dalje se Je SZ bo-h- !
na gospodarskem kakor tu4I
na sodalnem polju naglo
in krepila, kar Je povsroeiio pri
imperialistih, ki so zaali v ve43 vJo kriso reeno saakrMJenoat.
Zaradi Jim Je Mia tudl nujn--з
potrebna nova ie oatrejsa protl-sovjets- ka kampanja provokadj (n
teroristicnih dejanj.
Na vse te provokadje Je ZSSU
odgovorila s pravo ofenzivo miru.
Z Litto je klenila lrgoki pora
zum, z Iialijo Irgovuki porazum
In porazum nevtralnonti, i{rn
trgoTki porazum Je klenila tu.
dl z Japonko.
Leta 1982 se je seatala 2enevi
Mednarodna konferenea sa rase
roiitev, kjcr je ZS.41 ponovno
vztrajala na ploSnl ali vsaj ddnl
razoroiitvi wh driav. Tudi ta
krat so mtale driave odbHe sov
Jetskl prediog.
Leta 19#8 (12. marea) J Hit-ler
zaaedel A vat rIjo, krr sta mu
prcdreem FrandJ In AngUJa
putili popolnoma prod reke.
SovJcUka zvcza Je Izjavila, da Je
pripravljrna porrl kuno z dru
giml driavami konkrrlne ukrcpe,
ki naj bi oncmogoili nadaljnje
llillrrjcve napadalne nafrle In bi
obrnrm odvrnill bliiajoo e ne
note TI ukrepl bi
moral! v okviru all tudi
Izven DruMva narodov. Vdika
Hritanlje In Francijo pa ta edge
vorili, da "ne vMita nikak po trebe za livedbo teh sklepov- -. Ne
samo to. rriailill sta celo eeakov
slovelko vlade, da Je moral od
stopitl. Sudete Hltlerjevemu
vejevalnemu pohlepu.
Monakovska konferenea, kl Je
tbridlailaepIztedmajsbtrvao 19f#r8a.ncloeatakeJe Iine po en-glei- ke vlade. Tor. Stalin Je popol
noma upravKeno Izjavll, da o
le Ncmtem prrpuWcne cJke po.
krajine kot placilo llltlrrju za na
fUtlcnl napad na SZ. In res Je
Hitler zasedel marea 1999 vse
osemlje Ceikoslovaike.
V teku druge svetovne vojne
(1941-19- 48) Je dala prav SZ svoj
©dleeilnl derpinoa sa zmago nal
narifaiiamom ter uatvarila na ta
naUn pogaje za odatranitev nova vjne nevaraoatl, kl J je pred
stavijal prav faMsem.
Na konferenci v YaW (1941) J
SZ utrdiia sedetovanje z veteeHa
mi, kar Je Ml predpsgaj sa zmago
nad nadfaHsnvam m ahranitev
trajnaga miru.
Take Je SZ tndi v povnsnem
raadahj saatadls vse svaje тл
sa medaehajna edtfevaajc veieatl
ter oatala zveato paMtiki intra4jh.
nega sodeisvanja.
Naj emrnimo Dimo lor. S(!l.
na Wallarrju a prrdlogom za e.
Unek, kjer naj bi e rriila vsa
mrdcboJna porna vpraianja
(1918). Slicno vabilo Je tor.
Stalin januarja 1919 Ida Truma
nu.
Oktobra 191. Ida Je prrdlagal
Molotov v OZN .plol.no zniianje
oboroiitve in prrpovrd atom.ke
bombe. Oiavna kupnfina OZN Ja
t naceia tudi sprejel, tod ZDA,
Velika DrHaniJa in Franeija se prele, da M d knkrd-n- e
itvedbe.
25. eptembra 19IS je Vliln.kl
obnovil miroljubne predloge ZSSU
in ircrt znlianie ta 1 irrillr.
plosne oboroiitve in Io v roku
cnega Ida; prepoved atam.le
bombe Icr potavitcv mednarodne
ga organs, II naj bi Lontroliral
Izvedbo teh nkrrpav. Toda kot e-sj- ne
sa se invfertoliatlne veteai
! У ltw1 "
V vaej zta4evini ZSS ne ne-(tome- nsti najwsnjlnaa eatoak tat
kntece Mi base sxjentn vedst. lfc. M H strimili pa vadnah pd
'p'fn'vnh. 'ai napad ЋШК ~ MN MlWi4efcHj Hal tV-Нв-
в) HJbb nfi hrani mar tor da a aeVsne vaa
BVeTrsTnFnrX
raatnera, e
v New York, Miami Hake 1 lnMJante ve rHstottJaJi
Ж AAMl HI ke 9"(4C4V
kl
raivijaia
tega
v
varnot vojne.
se Izvestl
a
bi
poolal
pdais
ssVsBBs4e nail Is
hi т&Фт d
тЛ krfTHl(T Hf