| Note |
OCR Text: SIRANA 3 — Jedinstvc. 19. eptembra. 1969.
KANADA KROZ SITO I RE5ETO
Dan radnika je Prvi maj,
a ne prvi septembra
SUKA SIOGE I RADNICKE SVESTI
Prvi September ,e p-os-oo
ao sto svake godme dolan
prokizi, ta mariironimo, noieniem plakoto, kupovima i zborovima radnika, pngodmm govonma, sa uticaniem borbe-nott- i
. radmike svesti, dtnttva i ttlnji 20 emoncipoeiom rad-nika
U Sudbury-u- . Hamihonu. Port Colbomu, ovaj jc don bio
itkonken da zoisto podvuee edinstvo 1 borbonost radnika.
U prkos podmttania 1 mucenja od strane viatmka, orgamzo-van- i
rodmci Sindikata cehcona 1 sindikata rudn.ka mkla i bo-kr- a
i topionica, lofno $u nail, na ulice. rozbijaju6 i poslednie
oosltaabtkte node sopttvemka ovih induttnja, da ih kroz zavadu i nattraiu na popuitanje u itraku.
RAZDOR NA DRUGOJ STRAN! RAZBIJA RADNIJTVO
U Torontu e ova dan bio obelefen viie neslogom 1 za-vado- m nego li jedmstvom 1 borbenoi&j Umeito da tt zbiu
redovi i ledmjtvtno istupi, proslova e bila zomrlana medju-sobno- m borbom po pifaniu. 1I1 Internaaonalm sindikati a een-trala- ma
0 SAD 1I1 Konadski, sa kontrolom u Kanodi. Radnici,
pripadmci samostalnog, kanadtkog sindikata (tako ga bar
naiva voaiirvo) za betonske forme, nkih 1700 flonova, za-p- Wi u se u tukobu ta ilanovima Soveta internocionolnih
gradjevinskih radnika u Torontu, oko 20.000 njih.
Ovaj tavtt itt.ee da postojanje malog, konadikog lokala
dpraedptfoatvtilgjane ctupsklaonveie kraodtniiitmvaa,judafloknooovi slakbtfeprnoocbiroonjualnnoeg mSoin-dzikae- ta
i da jc zato nuino da te privede pod zoititniiko knlo
modnog mternaaonalnog Smdikota
(Nastavak na t 4)
Iz Hamiltona
10.000 radnika na
proslavi Labor Day
Ovogodiinia proslcwa Labor
Day u Hamiltonu осцепепа je
kao nauspjeinija do danat.
U proslavi su sudjelovale, po
slije dugo godina i tlmsterska
unija i unija elektricarskih rad-nika
(UE). Transparanti noieni
u paradi bili iu mnogo razli
ditiji od onih u proilosti. Dosa-dainj- e
parade na Labor Day
iskonitavale su razne kompa-ni- t
za populariziranje vojih
produkata. Ovogodiinja pro-lav- a
bila jt u korist radnika.
Noitno jo mnoitvo plakata
a nafpisima: "Jedinttvo radni
ka vih unija '. Stool workers
unija jo istaklo parolu: "Mi so
borimo za bolji livotl" Bilo jo
natpisa i protiv rata, za mir.
Parade jo po&tla kod Armo-ry
(kasarno) na Jamos St., pro
lla York Strott i svriila u Dun
durn Park. Rocuna и do je u
Dundurn parku moglo bit) oko
10.000 osoba.
Skup jo najprljt pozdravio
gradonacelnik Coop, a onda
su и rtdoli govomlci. Nora
fito jo isticana prisutnost tim-stors- kt
unijo i U. I., kao korak
voosi slozi i zalaganju za or-gan
izo van jt neorganizovonih
radnika, kao i za pobjedu
Itrokou6h radnika u celicnoj
industrii u Homihonu i u dru
gim mjostima.
Ron Tiplor, prodsjodnik loko
la 1005 Stool Workers unijo
u svom govoru jo kotoo i ovoi
"Xadnici so ne bore same pro-tiv
industrijskih bogatoio i
njihovih monidfera, koji so
dobljaju na rocun radnika, no-g- o
so bore i protiv provinci-joln- o
vlado, jor jo one no efra-- ni
kompanija, o ne to rodni
cimo". Ovo bi radnici treboli
lopomtiti u municipolnirn, pro
vhKijolnim i federolnim izbori-m- a,
po glasati zo one kandi
kop 6 itititi njihove inte--
TORONTO: POCETAK FhLMSKE
SEZONE
r4lmska sezono u Korpoto-пмко- т
domu u Torontu (2K)
Onion Street West) pocet 6
j nedeu 21. epteiiiUu u
1 teti uveas prikarivonjoin
2M bH".
prvo prikatrvonje evog
Govormci su bili burno po-zdravle- m
Velika vrudma e
mnogo smetala all su radnici
izdriali i tu teikocu. Poslije
govora bile su razne utokmice,
sport za djocu, biranje Ijepoti-ca- ,
nagrade za najbole oprem-len- e
unie u paradi, itd.
M. GrubK
Napomena: Primjetio am
da jo Jugoslavona bilo vrlo
malo. Vika na Tali jane poka-zal- a
so neopravdona, oni su
ta£injavali skoro ettvrtinu pri-sutn- ih
u parku. Ovo toliko da
и potsjetimo. 1
IVAN MKSTllOVIc
Jugoslaveni u Urugvaju
AKTIVNOST DRUSTVA "BRATSTVO4
Monte; ideo — Omladina
"Bratstva u februaru prire-- Ш
je uspJeSan izlet. 18 ma-j- a
proelavila je DAN MLA-DOS- TI,
10. augueta odrtal
je veliku fo&lorno-pleon- u
Mbavu, a 14. jseotembra o- -
drtat e pjoljetnu zabavu.
CJelokupno drustvo prtre-dll- o
Je 16 mart festival Ju-goelaven- akog
fiima. 19. aprt-l- a
jwoelavUo Je unievajjkl
naoionalnl p-rtun-lk a devet
Jueoelavenaklh ftlmova i ple-M0- 1,
6. Jula priredilo veUki
feetlval 1 proelavu DANA
BORACA, 22 Juna prlredllo
vrlo uopjetan feaUval Jugo-slavene- kih
fUtnom u pred-rad- ju
Cerro, 27 Jul proala-vll- o
Je dan ustanka u Hrvat-sk- oj
i Boanl i Hercegovlnl, sa
dmalm veltkim fesUvalom
JueoUvenkih lUmova na
Cerro. Devetnaeetog oktobra
lwolavit cemo 41-godlen-
Jicu "Bratetva" 1 25-godlfei- jicu 0-lobod- JenJa
Beoerada
IZLET U ARGENTINU
Po prvi put u hitforiji na-i- e
kolonije organlz4rall smo
lalet u Arrwitlnu da uee- -
tvujemo na proalavl 44-go-dlon- jlce
Slovenekog Proevje- - tog Druetva "LJUDSKI O-DE- R".
U lzJetu Je eudjelova-l- o
26 omlAdlnaca 1 50 odra-sii- h.
Naia lo№loma grupa su-djelov- ala
Je u program pro-sla- ve
"LJudokog odra". Iste
lgre poflovlll mno ne, pro-gra- mu
Jugoeiavenekog doma
u Dock-Sud- u (Argentina).
NaSa omladina uspootavlla
je veze s omladlnom u Ar-gentina
Ne nalaimo dovol-Jn- o
rijeSl da zahvaUmo dm-govi- ma
od "Ljudskog odra"
na ardacnom doceku 1 pai-n- jl
prema naaoj deJegaclji.
КЛМГЛКЈЛ ZA
CMNSTVO
UprawU odbor otvorlo je
30. Juna kampanju da pootl-gnem- o
500 redoviUh clanova
do 19. oktobra, naie 41-go-dian- jice.
Do 2. septembra u-pis- ali
smo 519 clanova, a 381
elana 1 platlla clanartnu u-nap- red
do nove godlne.
JOSH .MIKiIC
Desetot' jula iznenadno je
(6)
U CELIJI ZAJEDNO S KLJAKOVICEM
Kad i to rekao, jedan me je ustoia opet otprotio u celiju.
Sutrodan so dovukli joi jednu slomnjacu u mou celiju i doprotili
Kljakovico. Bilo nam t ipak malo lakie, er smo mogli razgova-rat- i,
ukohko su bolovi dopuitah, mene u nozi 1 ledima, a Klja-kovico
u vihet od zubi. On je bio miiljenjo, da ce not skoro
pustiti, u ito ja nisam vjerevoo. Svakoga dona jo Kljokov go
vorio kliuiaru, do rece upravitelu, do nam dovode lifoEnika,
oh liocnik mje dolazio.
Jedno jutro u nedjelju doioo je jodon ustoio na vrato nolo
celiie, to nom rekoo:
— Ovdjo je jodon tveosnik. imode u jodnoj tobi kopehcu, u
kojoi ispovijoda, po to moiete ispovjediti.
Окгосиб te prema meni:
— Aoe to mnom.
— Ne lelim to ispoviediti — uzvratim mu.
— A ti? — upita Kljakovico.
—- Hoc, tamo do ttovim neito no sebe — uzvrati Jozo.
I kod je ttroJor pritvorio vrato, onda mi Jon root drhcu-6- m
glosom:
— Ootovi smo, moj Meltrel
— Zoo gotovi?
— Po oni daju. toboie. ispovjed prije nego trnoknu. Cue
tarn, do odvode ao Moksimira, zotwku i u rupu. Qneji Poobv-n.- k
zemlju 10 Ivabe i Tahjane — iopnw mi К1јокоу Motofi
zo troiorom.
Nokon dottt do petnoost minute, vrotto te je u 6liju mir
nii u lieu.
— Pop jo jodon mJodji covjok. 6ni mi e dofaor. i race mi,
do se ne radi ni o kofcvoj itpovtied. nego pod tim Hgovoiom
hoot do Vom neito soop6.
Podfem i nodjom mioda, mriava tvoceniko.
— Ne traiim jo Vot. profetora. ni to kafcovw itpovljed.
nego me te potloo rtodVtkup Stopinoe, do Vom морбт, do
on rodi tvo ito maze, do Vos itvwco. Pitoo je u Votifcon i dva
pwra govorio to storim Kvotermkom,- -' kOi mu jo obefoo, da 6
mot. Upropottii not tvo ludi uttele i njihov pogjaxnlk ', koga
Vot potjetM 1 rtottotati. da Vot se putti. ili bar pramjetti kr som
im je Mutsolini poovie. On mttli, do 6 aWetalmi pomofi
HvoTtmo. do dodju do slobode. o ovoj bi i potlfednjeg Mrvoto
umro drug Jo&ip MJcAic Po- -
kojnlk se rodio u Karlovcu
1896 a u Urug-ia- j je doftao
1925.
Druetveel Uvot 1 akUvnoet
naie kolonije od 193S godtne
do danas poveaani aa tivo-to- m
1 radom druga .VUkMca.
Odmah po svom dolasku p-ri-etup-lo
Je u Jugoelavenakl
dom. Oodine 1926 sudjelo-va-o
je u oonovanju grupe
prtjaiteija KomunlsUeke par-U- je
Jogoelavlje Sudjelovao
je oanivanju Radnlcke cl-taon- Jce.
koja se kasnlje pre--
tvortla u udrutenje "Brate-tvo- ".
U "Bratatvu" Je Wo ak-tiv- an
cijeio vrtjeme, raniJ e
bio je sekretar 1 predsjednlk
a u eaau smrtl podpredsje-dni- k
"Bratstva".
Njegovom amrcu "Brats-tvo- "
gubl jednog od najaktiv-mj4- h
drugova 1 to u oasu kad
potlemo vrhimac akttvno-s- ti
1 snage.
Jugoslavenaka kokmija u
Urugvaju sadrtati te uvljek
uapomenu na dobrog i dra-- 1
gog druga Mlksita l
' V. Kurtlc
020
Ludvik Troha
2e neka let te na Matici
srecujomo z njim, ko prihoa
na soje, na jKireditve, all pa
kar toko mimogrede no krotk
pomonek. Vedno je enak skro-me- n,
vljudno natmeian, ves
preprost Zaiudil se je noli J-I- p,
da bi nam ka ve2 povedal
o tebi za flanek v Rodni grudi.
Le zakai? Zato pal — smo mu
poiasmli, ker je prav, da ga
malo bole spoznaio tudi drugi
nufoiniki prijateli Rodne
grude, saj je !e od vsega za-fet- ka
flan glavnega odbora
AAatice, odbormk nene podrui-nic- e
v Kofevju, kjer je bil vrsto
let predsednik, nato pa tajnik
m blagajnik.
Dvanajst otrok je bilo pri
Trohovih — na majhni kmetiji
v Starem kotu na Kocevskem.
Trije so umrh v prvih letih, de-v- et
ih je odraslo: pet femlov
in itin dekleta In zgodilo e j
kakor e zapitano v tan to-ven-ski
pravlpci, ki je tio£ in
enkrat resmfna ko o bratje
m sestre odrasl , so morali po
KNJIGA GODINE
IVAN MESTROVIC
USPOMENE NA POLITIcKE UUDE
DOGADJAJE
Veliki hnatuki kipar izanrf4lno 7iininiljio no 1 li
vito iinosi лоје dojmoe 1 oojru o proj li)Mci i-ti- ilja
u iivotu juKola%emkih naroda. NjogoMi subjektiwm kjc
dofanntvo trmeljeno Je na poxnaanju doRaljaja u knjima
je aam eudjelovao, ah podjf4lnako plijene painju 1 пјгц1м
capisi o aucrvtima 1 raigoorima 8 fitaim nizom pohtikih
1 javnih litnoati naie помје povijeati. Na trannma t
knjigv portretirana u ill bar epomenuta u ег л nfkim
aimm injenicama mnoga imena, o4 kralja ltra I'noga,
Frane Supila 1 Ante Tnibtea do Alekaandra karadjrdj
ica, Xvetorara IVibieevMa, Vlatka Maceka, Alojzija Stt
pmra 1 Ante I'aveliea.
Polurile s narulbom, jer je prvo hdanje gotovo rat
prodano.
Knjigu moiete naru2iti na adresu:
NAKLADNI ZAVOD АЛАТ1СЕ HRVATSKE
Zagreb, Matitfna 2
Cijpn.i M dolara USA Noac se mole slati (kfim u
Kitoom naA deizni ruun br.
u 1110ЈЧ200.2 10 149
A
tammci na betonu, pnje nego su me prebacih u Hrvattku.
Dva dona iza toga, oko 8 sati uvecer, kad smo te u mraku
kuunli na svOim tlomniocama, upale se naia mizerna tvijetla
od 6 svieca i udje u celiu jedan ustaia, koji not oslovii
— Dolazi vOskovoda Kvotermkl Diiite sol
Ispravili smo se i ispod giasa komentirali, ito mu xnofi
taj visoki potjet, hoce h neito da ispituje, ili te tjtNo, do je
niegov brat Petar cesto dokuio k mom, kod je prijetila opotnott
do ga zotvore raspuste "Hrvattkog radiiu", u komu je Petar
bio glavm kotoi. Cekali smo viie od dvo sato, o Vojtkovodje
mje bilo, dok nom napokon kluiar ne odiknne vrato i roan
— Moiete leti, Voiskovodja note d©6.
— Po pred par minuta e bio Vojtkovodja tu — primjetio
je tlufeujuA stroiar na hodniku — ol go jo Dido prittigoo,
zgrabio za ruku i vrotio go notrag, rokavii mui
— Necei, tu to odtucujem.
— Tko mu je taj Dido? — pitoo torn Kljakovico.
— Pa to mw je sm. mlodji Kvoternik — uzvrati Kljakovic;
— kaiu, do te umiiljen okrutan, to do ne sluta ni oca ni Pave
hco, nego do 6ni po tvoioj cudi.
LHtoikoj ttrafi je bilo zobranjeno, da ma Ho t noma rat
govora. o posebno sa mnom. Jedino bi not jodon od Hfufera,
kod bi bio njegov red i oko nije bilo nikoga blav, otiavio t
"dobra jutro" tulno bi okrotao gtovom. odnotofi netoknvt
zdjelice uttolke Krone, to bi rekoo:
— Pa Vi arte tako propasti, kod niito no jedet-Bi- o
je to neki dobn Vid itpod Velebita.
PRVI LJUDSKI GLAS
Vee1 je mjesec dona, ito smo u tomnici, oli nitmo mogli
dobiti lijecnika. ioko te KIakovicu hco bilo otecono, a ja te
nitam mogoo maknuti od bolova u iedima i cieioj lijevO) nozi.
Mtmo kroz viie dona tmoli ni onu mizernu rotvjetu od lest
tvijeca. Jedno no6 kotno su se otvonta vrato od otlije i wiao
jodon ustoiki strolor t rucnom tvetilkom, u pratnji jadnog
pobcijtkog itnovmko Mi smo to trgli it polutno, kad nam je
strolor upra w dot svofv svietilfku. 6novnik u wnrformi not je
ostovio primorskim погјасјет:
— Ne praiite to, Ijwdi, jo torn doioo tamo, do Vom pool- -
Drlofi u rua noku vocu bljoinicu. tralio jo od ttralara,
da mu potviietti, do vidi pitoti Najprije je upHoo mtn% zo ime
с-- г "
in
1
na
—
1
1
1
--" iz-- z 3 -- "
NASI LJUDI
svetu Razkropili to se le dve
sostri sto ostali doma. Ludvik.
ki м je rodil 1. 190t, [e oil
mod broti najmlali. Delal e na
kmetiji, nato pa Set k vojokom.
Ko je odslulil vojolfino, je i-s- kal
delo. Ni ga dobil doma.
Odiel je v Frandja, nato pa
prek morjo.
V driavi New Hampshire in
nato v Alabomi je nokaj lot v
gozdovth podiral drovesa. Tef-k- a,
napoma leto so bila to, v
katerih je do dna spoznal tei-k- o
iivljenje delavcev.
Port Arthur v Kanodi t bila
nato njegova natlednn delov-n- a
postaia. Tja e pniel Iota
193S. Spot je delal v gozdovlh,
a tu se je seiel z doma2imi —
s astro, bratom, svakom in
nokoterimi znonti.
Kasneje se je zaposlil v to
varni popira. Tarn jo bilo dele
dosti lalje in boljie. N1 bilo
komarjev, mocvirij in vroiine.
V Kanadi se e vkljuiil tudi v
druitva. Deloval je v sindika-t- u
gozdmh delavcev, pri podpor-ne- m
druitvu Bled, bil odbornlk
Sveta kanodtkih uinih Siova-no- v,
najvei pa se je katneje
udtstvovol pri Zvezi konod-tki- h
Slovencev, kjer tta bila
oba z bratom Edvardom zelo
aktivna.
Zveza kanodtkih Slovencev
I bila ustanovlfena po skkepu
tkupne konvencije kanodtkih
Jugoslovonov maja 1942. v
Torontu.
Na konvenciji je bilo tudi
tklenieno, da bodo zaceli iz-dai- ati
tlovenski fosopis Edi-not- t.
Prvo itevllka Edinottl je
izila juhja 1942. To je bil prvi
tloventki casopis v Kanodi.
Urejal ga je Junj MoteiK, do-ma
iz Pribincev v Beli krajini,
ki je Edinost urejevat do svoje-g- a
odhoda v domovino
194o. Edinost je slalno porooa-l- a
o narodnoosvobodilnem gt-ban- ju
tor uspehih narodnoosvo
bodilne borbe in toko mnogo
koristila pri spoznavonju toga
gibonia, njegovih ciljev in no-lo- g
Za Mateiifem je htt ure-v- al
Jofe Smrke Ho un a leta
Uspomene na politicke Ijude i dogadjaje
1948, ko Edinost prenehola
Uthojoti. V letm 1947. m 1948.
M je vmilo v Jugotlavij nod
dvo tisoJ zevednih Jugotlo-vano- v
iz Kanode, mod katenmi
je bilo veliko Slovencev. Vsl
listi kanodtkih Jugoslovonov
so se nato zdrufili v tkupni htt
Jedinstvo. Ludvik Troha je bil
Iota 1943 pozvon od organi-zocij- e
iz Port Arthuria v Toron-to,
kjer e pomagal v uredni-itv- u
Edinosti Avgusta 1943 e
bil na konvenciji izvolen za
glavnega tajnika Zveze kanod-tkih
Slovencev, leto katneje pa
je prevzel blagajmike potle
Leta 1946. je postal uprav-ni- k
in blagajnik Idinotti m to
ottal do povratka v domovino
leto 194.
Toda oba brata je doma Da
kota ialott. Rodni dom e bil
pofgan Edvarda je namesto
lone cakal njen grob leta 1942
je podia pod streli domaeega
izdaialca Za materjo in sestro
lieleno, ki sta liveh na doma-fiji- ,
pa je ostoia le majhna
obledeia fotografija Obe sta
po enoletnem trpljenju istega
meseca umrli v taboriUu Go-nor- si
81-letn- a matj Man fa 9
februarja 1943, njena Werka
Helena pa dva tedna katneie.
Ludvik je zaposlil pri
Gozdnem gospodarttvu v Ko-2evj- u,
kjer je ottal do upokoit-v- e
19S9. Sodeloval e tudi
v organizacijoh v Kofevju in v
Ljubljam, ker se je takoi vklu-2i- l
v odbor novoustanovlene
Sloventke izseleni2ke matice
Med sedemintridetetimi pre-dvoni- mi
tlovenskimi borci za
delavtke pravice, ki to jim lani
oktobra v tloventki tkup&inl
tlovetno podelili odhkovania,
je bil tudi Ludvik Troha, nek-dan- i
gozdni delavec v Kanadi.
Prejel je Red brqtstvo in enot-nos- ti
z zlotim vencem Nekaj
let pred tern pa e preiel kot
prisnanje zo druitveno delo
medoljo zosluge za no rod s
srabmo zvetdo.
(Ljubljana)
Ina Slokon
"Nova gruda"
— Kako ste kazali, mohm Vas?
Kad mu в Kljakovil ponovio moje i svoje
za zvanje, te kad ie cuo, podeo je gotovo hittoricno
— Po zar tu 1 Vas zatvorih, za koga cujem joi o
— A eto, jetu.
— J . . . Im (a tokvu tlobodnu Hrvattku, u to
nabol)e Hrvote, ostiju mu tatinu, tko e to nare-- i -
— Nemojte toko vikati, jer znadete ustaia
upozoravoo je strolor.
— Sto necu, ottija, viknu' bi ja ovo 1 na
trga.
Kod e pobilftiio imena, p'o" ? 9 je, J'o "
jetla.
—- Pa izgorila larulo, a drug ntmomo
— Co nematel Donetite otkuda zr 'Л drug-.-- j
idito kuprti jednu, oli bar deset svci jodme --
moli {movnik t glaticem oi nedo-'j.- o fovieH
— Znojte. da Vat pravi Hrvoti nitu toUo"
Htao ie
ti
inttva0
atvo'o
tt -
' irkoo
o w
jta. 1
1
te ie
ilazeci
U to
ikod uimiti.
To nam je bio prvi topliji ton u uttoikoj trodtm. Prolaz li
tu dom i todmice, a noia tituocija jo ottcrfo ista, Oelo vnieme
u peJumraku, u vlalnoj colii t botontkim podom, svaki na
podoronoi vre6, itpunjenoj t neito tlame, oitre poput one, ito
se baco pod blogo u itoli, t vitoko postavlienim prozorfidem,
kroz koi ie strutila hlodnoco i razredivob dim od cigoreta u
noioi matej celiji. Tu 1 tomo bi po nodi cuh ium zrakoplova,
koji bi preletio iznad kaznionice. Bili su to niemo&i zrakoplo',
koji tu potozih na Ittok Uzditoli smo same da je engletki 1 da
boo bombu na tammcu 1 not, te udim kraj sramoti i pomleniu,
koie smo do u dno duie otecali Medrutim, nitmo osjecah m-kak- ve
mrlnie prema tim netretnim pfimitivcmo, ustoikim or-gantm- o,
koji su hropavo 1 surovo obavlali tvoju slulbu, do
vodofi j izvodo6, vofinom po no6, zotvorenike, pri cemu se i
iz njihovih medjusobnih razgovora otjecalo njihovo unutamie
nozodevoljttvo. UmaMto mrfnfe, u пцто torn gledoo skorainie
kotture, iso mi je povecovolo moje Jblotno ratpoMenjo. Bt't
su od redo krini, koitunjovi momci, nolo gotltoflu) posmme
OBto jo i mnogi medju nimo otjofoo stid i w tvojoj prirnWvnoi
podtvijetti skmo konaCnu Mu tudbfcnu, tvoju oeabnw i ttvon,
zo Voju to je digee.
Joj'a ce se)
|
