000115

OCR Text: 3
STRANA б jedinstvo, 7. aprila, 19G7.
IVAN MATICIC: PRI SVETEM MARTINU
ODLOMEK IZ NOVE KNJIGC "S KOZI PLAMENE
PRVE SVETOVNE VOJNE"
ZjutraJ ob soncnem vzhodu nam je
bilo ukazano, da ga„yrzemo kar moC
dalec nazaj. Za razsutlmi hlsami smo
se razmaknili v udarne vrste. Telefo-nls- ti
smo oddall aparate trenu, kajtl
na telefonske zveze ko telefon. —
NapreJ! Vse se Je zagnalo v bojni
metez. Sovrazni topovi slpljejo ogenj
kakor pobesnli, strojnice regljajo,
bersaljeri na alpini nazigajo puSke in
mecejo rocne bombe. Zemlja se trese,
prl belem soncnem dnevu je vldetJ
iz gostega dlma komaj posameznikc,
kl se zaganjajo protl sovralnlku. Po-velj- nik tretje je komaj zavpil "hura
— naprej!", preskocil kamnlto ograjo
In na mestu omahnil s treml strell v
glavl.
NaSlm udarnlm rojem se je zlomil
polet, v glavnem zato, ker jih je pre-ve- fi
padlo. Kdo naj pride skozl tak
ogenj ! TlsCIm glavo k skali plamene iz
puSk in rocnih bomb, izbruhe ognje-ni- h
snopov ob tresklh granat in Srap-nelo- v.
Vse je v dimu, vse zadimljeno.
Tu Jn tarn dvlgne kdo nalh glavo iz
dlma. Kakih deset korakov od tu ml-gota- jo
sopl petelinjlh peresa na klo-buk- ih
alpinov. Vldim, kako se suce
dim v tresljajih treskov, kako se za-ganjajo
plameni iz dlma, zemlja po-skaku- je, skale se zibljejo ob nenehnlh
udarclh zapornega ognja.
Nekateri so le prodrli skozi zapornl
ogenj. Tik pred sovrazniml rojl so
nasadill bajonete na puSke, zraven
so gledall poSastno, ko so se zagnali
z bajonetl naprej, — in se prebil, za-sek- all
v sovraznikov zld vrzell in zme-d- o.
NaSe desno krllo je potlsnllo so-vraznlka
precej dalec v poboCJe Sv.
Mlhela. Bojni rojl, nasi in oni, so se
naglo ogradill s kamenjem pa srepo
zrll drug v drugega. Cisto blizu so si,
dva smrtna sovraznlka lahko z roko
dosezeta drug drugega. Se ne bosta
spopadla z bodall, z bajoneti, z zobmi?
Ne, nlhce ne misll na to, smrt Jima
Je preblizu. Zato se ne marata vrefil
v njen objem. SkuSata se odmaknitl
In se smrtnemu objemu izognltl.
Smrtna sovraznlka tesno drug ob
drugem, kakor Ju Je zanesel bojni
metez, a se v tem trenutku in v tern
polozaju nlc veC ne sovrazlta. Ublja-Jof- il
ogenj in smrt, kl Jima stojl za
hrbtom, Jima Je sovrastvo pregnala.
Le to obcutlta, da si ne smeta stisnl-t- l
roke, ampak se morata Izognltl
srecanju.
Ticimo nepremlcno za skalami in
kamnltiml ograjaml, po dva, po trlje.
Samo ozlramo se, kako bl prisll do
boljsega krltja, ker krltje Je najvaz-neJS- e,
vaznejse ko sovraznlk. Alplnl
so komaj dcsct, petnajst korakov nad
naml, na robu dolinice, mi smo pod
njlmi v dollnici all grapi. TlSClmo se
k skalam in grobljam, vsakdo si sku-S- a
oJaClti krltje all se splazl drugam.
Vcasih potlhne ogenj, ozrcmno se
gor in vldlmo, kako se onl uslpajo
iaza kamnltlh ograj In zavpljejo:
''avantl savoja!, Dvignemo se napol
— in ze priCno grmeti nase puSke. V
hlpu nas mine maloduSJe, streljamo,
streljamo — In to nam vraca moc in
pogum. Dvignemo se na nogc, kar na-prej
streljamo in visoko dvlgamo ba-jonete
na puSkah, ker bajoneti sr
strasneJSl kot krogle. Napadalcl se
zasukajo nazaj gor In pocenejo za
svoje zaklone, ml pa tudl oocenemo
za svoje skale In ograj c.
Najboljl vkup se tisclmo Albreht.
Pede, MervlC, Kenda, Kalisnik, jaz In
Se kdo. Smo v zlodjevem polozaju, a
Se zmeraj smo raje tako v tej nezno-sn- l
grapi in bojni linijl, kot pa da bi
se ukvarjall s telefonom, kl Je tu sploh
nemogoc, nlhCe ga ne pogreSa, nihce
ne vprasuje po njem. Saj bi bila itak
telefonska zveza kamorkoli nemogoca
sploh v tem ognju, nazadnjc pa tudl
nevarna, ker bl sovraznlk po telefor.-ski- h zicah lahko ugotovll, kje Je ko-man- da. Tudl komanda Je tu nemo-gofi- a in odvec. Vsak strelec ve, kaj Je
njegova dolznost: brezpogojno dr2J
bojno llnljo, ne vdaj se sovrazniku,
ne umaknl se! To so trl glavne zapo-ved-l, drugega mu nl treba ved?ti.
Premlkov nl nobenlh tu, ne naprej,
ne nazaj. Vsakdo se pac lahko sam
premakne in si police boljsega za-klon- a, na levo all na desno, toda ko-manda
Je odvec.
ZarJoJveJo zopet topovi. Toda na
nas ne streljajo, ker smo si z bersa-ljeri
preblizu, zadenejo lahko tudl nje
same. Pac tudl njlh pehota venomer strelja nizdol s strojnicaml in roftie
bhorbmebte nmameCez.ge UstrreaSsnoa nJeuskllojsnkCane, v pri-pek- a, neznosna zeja nas morl.
Od Opatjega sela prihaja na pomod
10. marsbataljon 17tlh, kl Je prihltel
Iz LJubljane. Ves popoldan cepa moz га mozem v presledkih dvajset kora-lkdeoovlsl,
nidScariapombnueMlinaegrtalmnuSo.kreropbl.lizuZbalrrtailcsreijav.
krlZtjen:odrjioll ssmmoo vsi to ptrriddoellkrauStrkjoevati ze-mlj- o, z lopartukvamalil, kvalmSaelnl jes,i pkrospoablrlasnie,luknje gra-di- li coegleonsjoi dknamamsonrJjelateosboosglbrpauajtleallotkutoodlpilovsoeid.beKs,tdrkaoanjblt,li lmolzsaljiul ,naglapvoncoiteJke vkrtletjme. oKbuapj npema mpe-noa-i- a? za zejo.BhK,dnolhnceaj seprenneaSmaenvlrozcaenjok,otnlee
po tem vrocem peklu? Sovrazni rojl
preze prav pred nosom in streljajo ko
nori, a rakete svetljo kar naprej, vse--
skozl je osvetljena bojna plan. Razen
tega jo osvetljuje zaromet, kl sveti
tarn od Furlanlje. V zraku zarohni
ogromna poSast, udari nekam ob gro-blj- o
in se razpara tako silno, da nas
prltisne ob tla zracnl prltisk. Blla je
mlna. Zdaj zopet zaSvrka In se razleti
ob skalo rodna bomba. Zdaj se zabli-sk- a,
zagrmi in zaslisi se slaboten kllc.
nekoga Je zasula granata. Zopet je
za2venketalo in zajecalo, da je Slo
skozl mozeg. Kaj Je bilo, nihce ne ve
Neko dlrjanje protl nam — kaj to
pomenl? Nlkogar nl, le kamenje se
trklja In udarja ob zemljo In zelezo
zvizga po zraku, a videti nl zlve duse.
Le mrtvi leze nepremlcno ob sevu
raket.
Ogenj Je popustil Sele proti Jutru,
tedaj smo nekollko zasnivali.
NapoCll Je nov dan, peklensko vroe
In neskonCen. Bataljon 17tlh poseze
na vse zgodaj v boj, da bl odrlnll
alpine. 2al, nlC nl dosegel, pol so ga
zajeli, nekaj poblli, drugo se je raz- -
kropilo med nas. Vse kar Je prav. Da
prav nlC nl dosegel, le kako je moglo
to prlti? All so ljudje nerodno nasto--
plli, all Jim Je bil nastop slabo naka- -
zan, all pa Jim Je sovraznlk tako zlo- -
djevo spretno zajezil pot? Res smo
tudl ml vceraj obtlfiall v zapornem
ognju, vendar smo bill le tako prozni.
da nas ni mogel sovraznlk ne zajeti,
ne pobltl. Tako moCnega poraza !7tih
Je morda lskati tudl v zunanji okoliS- -
clnl: Vderaj zJutraj smo nastoplh ml,
vCeraJ popoldne so prihajall 17tl, njlh
Je sovraznlk lahko videl prl belem
dnevu In Je lahko tudl prevldeval, da
bodo danes zjutraj nastoplll, kakor
smo ml vceraj. Zato se je na spre- -
Jem izredno mocno prlpravll in na.e
17te porazll z obkolltvijo In ognjem'
Zlodjeva smola!
Dan se vlece, dim se vlece, 2rela
bljujejo nenehno. NaJhuJSe Je Caka-nj- e,
kdaj trescl v tvoj prsobran. Ozl-ra- S
se okoll, ko uzreS kako bolJSe
krltje, se spplazlS tja. Samo da glb-lje- S, da se premlkaS, ceprav se odmak-ne- S
na desno all levo krilo. Priha-Jaj- o
ukazi, Sepetaje od moza do mo-2- a:
"Bodlte budni, pazite, da vas so-vraznlk
ne zasaCl speClh!" — "Stre-ljajt- e
samo ob napadu pehote!" —
"Vzdrzite, vzdrzlte, brezpogojno:"
NeStevllna zrela ltalljansklh bate-r- lj
bljujejo venomer. General Cador-n- a
nlC ne varcuje, Ima prevec bate-ri- j,
prevec munlcije in preveC divizij
protl nam. 2e poznamo po odmevu
odstrelov, katere baterlje pojejo nam
tlste od ZdravsClne in one lzza Mlhe-lov- e
gore.
Kocno se naglblje drug! dan bUke
k zatonu. Noi Je vsekakor znosneJSa
od dneva, lahko se malo premikamo
In sonce nam ne pall v hrbet. Sanltcj-c- i
odnasajo ranjence, z mrtvlml pa
ni moc nikamor, zlagamo Jih na ku-p- e, nekollko v stran, da se ne plazlmo
po njlh.
Nltl tretjl dan bitke nl prlnesel ne
nam ne sovrainlku nlkakih uspehov
Pesem topov, strojnice, rocne bombe,
mine, omotna vrocina, neznosen
smrad razpadajoclh trupel, napadov
pehote Je pa manj.
Tretjo noS pride od moza: "LJudje
2. kompanlje naj pridejo po menazo!"
Vsl smo se splazill ven. Za grobljami
Martina smo se zbrall. Bilo nas je
22 od 120, nekaj Jih Je Se ostalo po-razgublj- enlh
v llniji. Poveljnik Je bll
korporal Cvek, zdrava gorenjska ko-renl- na. Porocnlk, blaga duSa, Je bi)
ranjen 2e prvl dan. Stlkall smo svoje
polblazne, lzsesane obraze In si gle-dall
v Slroke, vdrte oCl, vsl mofino
zlvCnl. Samo slkamo, glasno In mlrno
nlhCe ne govori. Drug drugega spra-Sujem- o, kako Je s tem, kako z onim
kdo vse je padel, koga so odnesll
Predvsem se zanlmamo za usodo kom-panl- je in posameznikov. Marslkaj
hudega smo zvedell. Med druglm je
koprola BotkovlCa granata popolno-m- a
raznesla. Kljub temu, da smo
bill 2e malone brezCutnl za vse, se
nam Je moz le zasmlll. Potem smo se
pozanlmall, kdo poveljuje prvl, kdo
drugi, kdo tretji stotnlji? TukaJ je
zbor preostalih, nekaj se mora zvede-t- l. Je Se sploh kak oficlr v bojni llni-ji?
Ne, v llniji nl nlkogar vec. PaC,
pravkar pridirja od nekod zbegen ka-de- t, menda je bll Pibernik Teodor
Postoji nekaj mlnut prl nas, slkne
nekaj nerazumljlvlh besed — in zopet
Izglne. Kakor se spomlnjam, tedaj
menda nl padel.
Mezge prinaSaJo menazo.
"Od katere stotnije ste?"
"Od druge".
"Dobro, kar razlozlte!"
2ivallm razlozlmo s hrbta vroce
tovore.
Huuu!
Popadamo na tla. Peklenskl ogeni
Svlgne treSci v groblje, kamenje in
zelezo zajecl.
"Hitro, hltro, da nas ne razbije' V
vellkem sodu Je vino, v malem rum
Tu golaz, tu kiuh, tobak, sir, slanina
tu kava, sardine. Vsakega po 120 p
cij. Vzemite in neslte kompaniji. da
gremo nazaj". Tako odreja kuhar.
"Kompanija je vsa tu".
"Vsa tu? Ja saj bo sovraznlk vdrl
noter, ce nl nlkogar v Jarkih!" Ku-har- ji se boje zase, za kotle in za
konjlfe.
"NIC ne bo vdrl, saj ve, da smo Sli
vecerjat In da se precej vrnemo".
(Nadaljcvanje)
Hн
kutak nasih
m
m
БЗ
H
E3 MAJKOf LJUBAV
И
pjesnika
If ukc it hiln Iczc umorno
Na lint horr uvclc,
Starica majJca sjcili
U solri sama.
Oh! Mama:
ZaUo ne skupis svu svoju
Goilinama yitbljcnn siwgu?
ZaUo nc dodjcS k nama
Djcci svojoj?
Jjijcda i 77,
Zivitc sada same
Dok bi' ordjc mogla
Sproves ti lijepo ic posJjcdnje danc.
E3
DB
B
4 Da, doci en.
Drhta va nika slova
aH VIsikdrjact'nad' se budi
pise
ec svoija sina
Poslije tolikih ijodina,
AV opct: "Kako da idem?
Slaba sam i. . . ne mogu.
Umrijct eu radijc oudjc
ATrt svomc slofjn".
Ljuhav jc jaca od smrli
J ljubav tc zovc k nama,
Улпо dodji majko! I limn ovdjc s nama.
ra
ZOVE
PAVLOV
P O M R C I N A
Lezim u tami kao klada,
Xc vidim nisla, ne znam ni.sta;
Od svekolikoij svetskoj jada
Xe dopire do mene
Xapoljit mozda sunce yrcjc,
Л mozda kisa sijm kapi
Xa mirna polja i na strejc,
IV pomrvina k'o grab zjapi.
Ja ne znam. — AV znam Zla jc sada,
Xc pitam .sta ee sitlra bili,
Lezim u tami kao klada,
I iivei sit mi sveya siti.
Vdar u meni neve navi
Iskru .sin tar.ui obasjava;
Kao po tit innj ijlnhoj daci,
[7 mojoj dusi sve sad spava.
niijde jvdna uspomena
Da sc ko prizrok u njoj javi,
Xijcdna nekad draga — — . .
Xijcdna rami .slo krvavi.
El
R
H
El
A pomrvina mirno pada
Xu razvejana pepclista.
Lczim n tami kao klada,
Xc vidim nisla, ne znam
S
Stigao sam ga prolazecl Iz JureSl-dev- e
u PetrlnJskoJ ullci. Oledao Je u
lzlog, namjestlo Je cvrsde naocale i
ponovo pazljivo promatrao cijenu
kravate. Susretljlvo se obratio meni,
all kao da sebe pita:
— Uh kako Je lljepa, kao da Je zla-tn- a.
— Izgovorio Je to tako Jedno-stav- no
kao da se njega cljene robe
nlSta ne tlfiu.
— Lljepa Je — odgovorlo sam —
pristaje na svaku boju. —
— Da, sve kupimo — odvratio je —
1 Јоб nam ostaje novaca.
PoSll smo niz Petrinjsku ulicu 1 pri-C- ali
o vremenu kao dva nepoznata
Ilea. Malo zatim nlje se mnogo ustru-cava- o
da otkrije I Jedan dlo svoga
— Ja.
— Ja sam — znate — kvallficlranl
radnik, Imam 45.000 dinara mlrovlne
1 — zlvim dobro. a — Valjda nemate pune godine rad-no- g
staza? — upltam.
— Ne, nemam, all imam pune go-dine
starostl 1 to ml daje pravo na
starosnu mlrovinu.
Svratill smo kao po dogovoru u
oblllnjl bife i raspriCali kao star J
znancl. Sada, obasjan svjetlom bolje
sam ga vidio. Noslo se skromno, all
prist oj no dotjerano odljelo. Izgledao
je Cvrst, siguran u sebe, ponosan I gu
TE
S.
ni'ta. ? ?
ni.sta.
I
i
se
МАШСЛ 1IEUKAL
%,
NAs I VAs "GENERALTURIST"
Mada veliki broj naSih iseljenilca, narodito onih koji u po-sljednj- ih nekoliko godina posjecuju zemlju svog rodjenja, snje roditelje, rodbinu, inance i prijatelje, znadu za naSe i svoje Tu-riettf- ko lTmrigol"saGvvjeaenpieiodtridoaultpzrDeaucmjseetc"dej"neGjjheeejneen,nraaajlvunetarcuSessvutiT"mi,urnoigjsviTthiimoaikdvooukvirmppaoutakdtniumizicekclvneeacupiuemiataoznmemomvjleuJje.ie.tliimmOaod
posloMsvioijceampaosnloavlnnzicie.seGulavZnaaprreubpur.ava "СепегаигиЛаи a voiim
Kakve sve uiluge T5i "Generaltrust"?
Sve, sve sto treba putniku i putnlcima:
Organizira putovanja:
Kopnom-Morem-Zrako- m Dofeke i Lspraajc na kolodvorima 1 aerodromima
I'rodaju 6Vih vrsta putnih karata
Mijenja valutu l produljuje vize
iiiidjiiiijujo pnvaine soDe, auiomoDue
i druga najluksuznija vozila
A i ove godine, kao i proSlih godina, u zajednici sa Matkom
gisaenljieznirikaa tuHrnrvejaetskpeo, Jcuijgi opsrlaovgirjai,mizpleutteovainjoabilanzikiee rgornaodeoirmao, , tohre-sve
kulturne i zabaTie priredbe.
"Generaltrust", Iraska 5. I'osloMiica 4, Zrinjevac 18.
Sretan do domoine.
Ceka as "GENEUALTKUST".
PLAN TURNEJE МЛТ1СЕ ISEUENIKA IIKVATSKE
U ZAJEDNICI SA "GENEUALTURIST".OM ZAGHEIi
PROGUAM 9-dne-nag
putoanja AUTOHUSOM
14.7.C7. ZAGHEB — polazak u 8 h iepred hotela "Dubrovnik"
preko Podsusetla, Zagorskom magistraU.m
do Kumrovca (mjesta gdje je rodjen Mar-- Ш Tito) — poejet rodnoj kici .Marsala
Tita, nastavak puta preko Kog. Slatine do
Celja.
CELJE — je trec4 po velicini grad Slovenije, koji so
spominje jos u Kimsko doba, danae — sna-ia- n industrijsk: i kulturni centar.
— razgled grada — rueak odlazak za Ljub- ljana
LJUBLJANA — kruina voinja kroz glavni grad, privredni,
kulturni, administrativni i politicki centar
Sit Slovenije — odlazak za Bled.
BLED — vrlo poznato turistiko mjesto sa prekras-no- m okolinom. Odmah kraj samog grada
nalazi se dirno Bledsko jezero iznad kojeg
se uzdiie srednjevjekovna tvrdjuva sa koje
se pruza izvanredan pogleil na okolinu.
— smjeStaj — Vetera, побепје.
IZ.7JH7. BLED — doruiak — lzlct autobusom za Bohinj
110I1INJ — poznato turistifko mjesto u £ijoj Wizini
se nalazi pozaato Bohinjsko jezero i izvor
Bistrice sa vodopadom.
— ru?ak — povratak na Bled
BLED — %ecera — nocenje.
1C.7.C7. BLED — dorucak — odlazak za l'ostojnu
l'OSTOJNA — iwznato turisticko mjesto sloenskog Kra- -
— poejet svjeteki poznatoj PoetojnskoJ jaml,
koja je duira 12 km, bogata divnim stala-ktitim-a
1 stalagmitima, koji ukraJavajn
mnogo-brojn- e dvorane.
— rufak posjet spilji, te odlazak гл Koper.
К0ГЕИ — grad burne proSlosti sa mnogo'iojnim
srednjevjekovima gradjevima i arhite-ktonski- m
spomenicima. Danas je to sna-ia- n industrijski centar.
— vecera, nocenje.
17.7.C7. KOPEK — dorufrik — razgleil grada — odlazak za
I'orec kraj poznatih kupaliSnih mjeea Pi-га- па
i I'oratoroia.
I'OREC — nekadainje venecijansko sjediite sa pozna-to- m
Eufrazijevom bazilikom i ostalim kul-turno-historijs-kim
fpomenicima.
— ruak — posjet Eufrazijevoj bazilicl te ot-laza- k za 1'ulu.
TULA — jedan od najstarij h gradova Jugoslavije,
naseljen jo5 u bronano doba. Daiwe je IHila
moderan grad sa mnogobrojnim kulturno-historijski- m
spomenicima od kojih je eva-kak- o najznafajnija Arena — rimski amfi-teat- er
— iz I st. naJeg vremena sa svojlm
30 ni visokim zidovima a koja mole pri-mi- ti
do 2.1.000 osoba.
— v&3era, nodenje.
18.7.C7. PULA dorucak rucak — — razgled grada — — od-mo- r,
kupanje — ecera. nocenje
10.7JJ7 TULA — dorucak, rueak — polazak preko Raic, 1л-bin- a,
i poznetih mjesta Kxarnera — Mo-de-je
i Lovrana do Opatije.
OPATIJA — najpoejecenije kupalisno mjeto na ejeve-rno- m
dijelu Jadrana. Svojim jKirkovima i
ostalim mjeetima za fetnju kao i bujnom
srwiozemnom vegetacijom, privlaSi Oiatlj
iz godine u godinu sve veci broj doma&h
i inostranih goetiju.
— vecera, nocenje.
20.7.G7. OPATIJA — dorucak — kupanje — rueak — odmor,
vecera, nocenje.
21.7.C7. OPATIJA — dorucak — odlazak preko Rijeke. Crikve-nic- e
i Senja do I'litvica.
PL1TVICE — nacionalni park.
ZAGREB — ecera — nocenje.
22.7.C7. ZAGREB — dorucak.
CIJENA KOMPLETNOG ARANz.MANA: $117. —
GENERALTURIST - ZAGREB
POSLOVNICA ZRINJEVAC 18
U S R E
sto nabijen kao trupac. NJegovo pu-n- o
i oblo lice zadrtavalo Je JoS trago-v- e
crvene boje. PrlllCno mu JoS gusta
kosa ne zuri da posjedl.
— Znate, nastavio Je, nekada Je
svakako bilo, all za vrljeme ustaSa
bio sam gladan. Nlje bilo hrane. Pone-kad- a
bl dobill takovi komadid kruha
— pokazujucl prstom na cikobernicu.
— Nisam nl to pojeo, dao sam i to ze-- nl
i maloj kderklcl. Nlsam In mogao
gledatl onako gladne. No, bavlll smo
se. To Je sada sve proSlo. No znate Ja
stanujem na TreSnjevkl. 2ena Ima
32.000 dinara mlrovlne 1 zlvl se.
VJerojatno je namjemo prepustlo
menl da, ukollko me zanima, zapoc-ne- m
1 zbrojlm iznos njegove 1 zentne
mlrovlne ukupno.
— Imam 1 svoju kucu, vrt 1 vodnjak
1 nesto peradl. Ove godine doblo sam
za prodana Jaja 30.000 dinara. Proda
se nesto voca 1 povrca. No, znate, na-be- re
se toga. Znate stari ljudi ne sml-J- u
Jesti svinjetinu, all J a 1 to poje-de- m
za promjenu. Napravio sam JoS
Jednu kudu u kojoj stanuje moja
kcerka i zet. All znate, zet Je nesre-ta-n.
Bio Je malo naplt, pa Je autom
odbaclo Jednog covjeka na HJevu, a
drugog na desnu stranu. A on zna-te.
. . imao Je dobru placu. Prodao Je
odmah auto, pa daj malo ovome, ma-lo
onome. I dobio Je samo dvije go
feiwiWiwti
ima
put
T
dine. No, znate on 1 nlje u pravom
zatvoru, negdje rade osam satl na
dan, a on radl u adminlstraciji. Pise
da mu Je dobro, da lmaju dosta Jesti.
I sada ona dva covjeka HJepo rade.
a on u zatvoru. I pISe, daj stari, lzva-- di
me napolje, a Ja ma hocu sve ucl-ni- ti,
potroSIt eu. Pa imam J a. Znate.
ono kad su ljudi dlzall novae s banke,
a Ja necu. Imam frlzlder, Imam pet
odljela, pa neka ga na bankl. I onda,
Ja na svoj millon doblo JoS dvljesto-trldes- et
hlljada i poviSica — velim —
Je tu.
— MoJ susjed, znate, lsto star kao
i Ja. Struze on od Jutra do mraka, a
Ima 60.000 mlrovlne. Ja sam sebl
lspleo lozu pred vratlma 1 u hladu di-ta- rn
novlne. All znate on mora, kder-k- a
samo sa osmogodlsnjom Skolom,
ima malu pladu, a zet jos studlra.
Zamislio se najednom 1 naglo se
trgnuo, pogledao na sat na rucl i brao
lzgovori:
— Oprostlte, zurl ml sc na kolo-dvo- r,
dolazl ml Sena. Ona Je u posjetu
kod svojih 1 teSko te Joj blti noUl
demlSondek, a Ja sam o6 kuplo svi-njetinu
za sutra.
Brzo je IznSao tako da nlenm do-sp- io
da svoga novoga папса. upltam.
ni za Ime.
P. PaII6