000106

OCR Text: Л.
Si дЛ _
. ЈШЦДШШ11У1иРј ГИЈИ8И1И!ГЧГ?Г1?т№ ['МјШНтгГОЈТпУ -- -
-- "ж" 4 та #ш £ПаТ_ т ."-l--
Jw „
imi mil &flffi£ " ? Ј- - Ll~f ". V. . Ч ""..£ fci-r- f tatAbjJEHMjSeS i— piiii i in i
I , 'ТЈдамрмшрот - v- - . ~ - -- -- ~ - ~. r - - -- - ~j— — - —
M'OrTi&S д ...Will 1. I
' - -- " "Г " # е - JSr T ~S 7Г-- Г !#- - fc- - г т " i. - ' T " £л „ ' - -- 4 j- - y r j -- ?„.. - V
Jedinstvo, 6. aprila 1962. — STRANA 5
ShOV BXSK I OSDMEVIlovene! n a t u j e m
List "Dclo", ki izhaja v Ljubljani je objavil stcvilkc Sloven-cc- v
ki sc nahajajo v tujini. Te stcvilkc so bile objavljene na os-no- vi
podadkov, ki jih ima Slovcnska izseljemska matica. Tukaj
so vstcti tudi povojni izscljcnci. Ti podadki, kakor pise "Delo",
niso iako popolni, da bi mogli dati tcm stcvilkam dokoncno vied-nostnos- t.
Naprimcr, tam je receno, da se v Ameriki nahaja 276,00$
Slovcnccv. V Kanadi sc nahaja 20.000, Ncmciji 15.000, Avstraliji
22.000, Angliji 1.000, Franciji 10.000, Argentina 30.000, Beligiji
2.500, Egiptu 1.000 in v ostalih dezclah pa skupaj 6.000. Tukaj
skoro gotovo niso vkljucili v tujini rojene mladc gcncracijc.
Dalje so spodaj objavljene tudi razne slovenske organiza-cij- c
in njihovo clanstvo. Objavljcna so tudi imena organizacij v
katerih so skupno Slovcnci, Hrvati, Srbi in drugi ostali Jugoslo-van- i.
Koncno se pa lahko sodi, da se v tujini nahaja okrog 380.000
Slovencoy. April 1941.
(ODLOMEK IZ ROKOPISA "BELA KRAJINA — SKOZI
VIHARJE K SVOBODI", AVTOR JANEZ VITKOVIC)
V noli od 12. na 13. april so
CrnomelJ zasedli Nemci. Prvl
razglas, kl so ga izdali, obeta
smrtno kazen za vsakogar, kl
bi sc upiral nemskl vojski. Ne-m- ce
so pozdravile v Crnomlju
le tri druiinc, ki so obesile
skozi okna nckake zastave.
Nemci so ostali v Hell krajini
14 dni. Med tcm £asom so vr-ho- vi
ncmSkih in italijanskih
oblasti zbarantali za mejo
med Nem6ijo in Italijo v tch
okupacijskih krajih. Zanimi-v- o
je, da so mejo potegnili ta-k- o,
kakor je ie v stari Jugos-lavi- jl
prcdvidcla KomunistiC-n- a
partija, ki je izdala plakat,
na katercm je bllo narisano
slovensko ozemlje in cezenj
napis "Nemci in Italijani stc-guje- jo
roke po naSl zcmlji".
Po sporazumu med Hitlcrjcm
in Mussolinljem je Bela krajl-n- a
pripadala takozvani "Lju-bljans- ki
pokrajini" in v celo-- tl
Italiji.
6.000 okupatorjcv
v IScli krajini
Z razmejitvijo slovcnskcga
ozcmlja med okupatorji nas-taja- jo
ponovno vojaSki prc-mi- ki
in v Kclo krajlno jc pri-ropot- ala italljanska vojska z
deli divizijc "Isonzo" . . .
Politicno oblast na okraj-nc- m
glavarstvu je prcvzcl fa-Jl- st
ing. Cmillo Cassancgo,
policijsko upravo pa dr. Hata-gli- o
s svojiml agenti. Karabl-njcrje- m
je povcljcval tenentc
Augusto Fabrl. Kazen tch so
sc vsclili na vsch vecjih srcdl-Sfl- h
predstavniki fasistiCnc
strankc in odprli svojc tirade
PNF. . .
Го zascdbi sveh vazncjSih
predclov so o(itno mislill, da
se jc vojna koncala. 2e 14.
AUGUST CESAREC
Vo treh letih w ie nani
hrvalftUi naprcttni piatflj
1937. Itla rnil Iz SujdKke
zczc in o skozi Pari naiw-ti- l
v .spanij, kjer je Je dru-go
lt-t- o dijala drialjanska
ojna. Jecni, septembra, je
priiel tjakaj. Tam je nai Ual
knjino "Srecanj z ljudiraa in
mestr. ki prav to dni pmf
izide v Jugoslav iji ик1 naslo-o- m
"panjoKki susreti" pri
zagrebM "Zori". Vri je bi-la
tiskana v srbohraS?ini
Torontu v Kanadi (193$).
Cesaroc prai o sojih
Spanskih popototanjih: "V
Npaniji se nisem udelcical
bojev, da bi o njih lahko ka]
poedal iz laMne izkunje.
Zato em pustil druge, naj
ro ore n tern, list I, ki o res
Kixlelovali v njih. Mislitn, da
je dokument, ki sem ga hotel
(em pudati, na ta nafin sa-mo
se pridobil (razen niorda
kake nehotene napake) kar
zadeva aWfntifnost, lorej
ravno tito, kar je najbolj po-trebn- o,
kadar gotorimo o ne-re- m, kar spada v zgtdoino.
Da pa sodelotanje juro.o-Tanski-h
prostotntjrer v
Spanski oTolxidilni ojni
spada v ZKodotino. menda ni
treba Sele dokazoati. . ."
Prinatatno odlomok "SIt-n- l
clani .SUvne"'.
maja so izdali prebivaistvu
naredbo, naj se v petih mese-ci- h
nauce govoriti italijanskl.
Го zidovih so risali svoje boj-n- e
in faSlstCne parole kakor
"Vincercmo" in "Iloraa —
— doma". Ljudjc so to hudo-muSn- o
pretvarjali in Citali
"Videt cemo" in "Koma je do-ma".
Zamenjali so tudi denar,
in siccr so dali za 1000 din 300
lir. Milostno so dclili makaro-n- c
in moko, kar so naplenili
po jugoslovanskih skladlScih.
K uporu
Medtcm ko je okupator u-rcje- val
svoje iivljenjc v skla-d- u
z imperialisticnimi in ko-lonialn- imi
naccli, jc ljudstvo
mislilo drugaCc. Na okupator-j- a
je gledalo z ironijo in pre-ziro- m.
Udinjal se mu je le ve-c- ji
del duhovSClne in redki iz-ro- dki med domafim prebival-stvo- m,
ki so ic prcj zapisali
svojo du5o tujeu. Polcg teh so
okupacijo z vescljcm pridako-va- li
Kofcvarji. To jc bila ne-тб- ка narodna manjSlna, ki
se je v tc krajc naselila 1330.
leta. Takrat je cesar Karel IV.
poslal iz Bavarske 300 upor-ni- h
druiin na KoCcvsko, da
bi tukaj cistili gozdove in si
sami ustvarili rodovitna tla.
Ob prihodu so si postavili lc-se- ne
kofe, zato so jlli ljudjc
nazvali "Kofevarjc". V teku
stoletij sc Jc njihova govorl-e- a
tako izrodila, da jc nitl
pravi Nemci niso razumell. Do
zatfetka drugc svetovne vojne
jih je bllo okrog 15.000. Kazen
na Ko(cvskcm so bill тобпо
naseljeni na podru6jti Ilclc
krajinc, imeli so nckaj svojih
stnijcnih vast in mnogo
Vinogradov, gozdov In paSni-ko- v. To je bila пајтобпсјба
t
Hitlerjeva peta kolona, kl je
delovala za prikljutitev Slo
venlje k NemCiji. Hitler jim
je obljubil povratek v domo-vin- o.
Nenehno so demonstrl-ra- li
po Crnomlju In drugih
krajih, hodili v 6rnih oblekah
in grozili domaJemu prebivai-stvu.
V svojo obljubljeno de-zc- lo
so sc prifcll izscljevati
proti koncu 1941. leta.
Го okupacijl so se vsc biv§c
strankc razsulc all pa so sto-pi- lc
v odkrito sluibo okupa-torj- a.
Zvcsta ljudstvu jc osta-l- a
le Komunistidna partija, kl
sc jc zavedala, da sc narod la-hko
osvobodi le z neizprosno
borbo proti tujcu in domafi
izdajalski pctokolonaSki rcak-cl- jl ... V akcijo je stopila ie
10. aprila 1941, ko jc bil pri
CK KPJ ustanovljen vojnl ko-mit- et
za nalogo aktivnega so-dclov- anja
pri obrambi domo-vin- e.
PolitlCna cnotnost Komunl-stiCn- e
partijc in flanov CK se
vldno odraza v cnotnem stali-5(- u,
ki so ga zavzcli do okupa-torj- a,
dasiravno so bill tlani
dcloma razbiti v raznih pok-rajina- h.
Zavzcli so cnotno po-litif- no
staliSfc in organizirali
osvobodilno gibanjc po posa-mczn- ih
rcpublikah, prilagojc-n- o
narodnostnim razmeram.
V Slovcnlji jc bila 27. apri-la
1911 ustanovljena OF, v ka-te- ro
so vstopalc vscprogresiv-n- c
In patriotlfnc strankc. O-kvi- rni
program je Osvobodil-n- a
fronta manifestirala v
svojem programu, zajetcm v
znamcnltih 9 tofkah. Ta pro-gram
jc ljudstvo okupiranc
Slovenlje sprejelo kot svoj
bojnl program In sc prifclo
zdruicvatl v OF . . .
SREGAMJA ¥
"Gloriosa". "Slavna". tako Spanci s ponosom upra-viien- o
inienujejo svoje zrakoplovstvo. Tej slavi so pri-deja- li
svoj obol tudi moji rojaki.
Prvi Jugoslovan, ki je kot lctalec priiel v Spanijo,
je bil Slovenec KriSaj. Pred kakimi petimi, §estimi leti
je zbezal kot itnlijanski vojni pilot skupaj z lctalom v
Jugoslavjo. Zaradi antifa3isticnega prcpri6anja, zaradi
katerega je to takrat storil, se je kasneje odloSil za dru-go
dejanje, za ze omenjeni odhod v Spanijo.
Pito njegovo vcliko dejanje je bilo takoj povezano
z ne6im v бетсг jc bilo neJteto znamenj tragiSnosti in
bi s tragi6no lahko tudi koncalo.
2e 15. oktobra 1936. leta se je v zraku blizu Ma-drid- a
spustil v boj z dvema "Fiatoma". Ena izmed nju-ni- h
krogel je zadela motor njegovega aparata tako, da
je motor eksplodiral, medtem ko se je letalo vnelo. Kri-z- aj
s je o2gan, o2gan celo po obrazu, tako da so mu sle-do- vi
tudi kasneje ostali, s padalom spustil na zemljo.
Tam je brez pomoSi le2al dva dneva. Ko so ga nasli, se
je izkazalo, da je padel na fasisticno podrocje, pa so ga
hotcli fa§isti pri priJi ustreliti. Resilo ga je samo to, ker
jim jc rekel, da so v Madridu ujeti castniki, katere bi
prav tako lahko ustrelili, ic bo ustreljen on.
Potem je bi] nckaj mesccev zaprt v Salamanci. Tam
je po lastnem pripovedovanju doiivel grozotne stvari.
Redkokdaj je minil dan, da faSisti niso koga ustrelili.
Tudi njeniu so sadisticno kar naproj pretili s tern. Celo
dan so mu vnaprej povedali. kdaj ga bodo ustrelili in ga
prisilili, da je dnmov pisal poslovilno pismo. Ratine,
klofute in druge cinicne surovosti so bile tista kulturna
sredstva. s katerimi so ga hoteli ostrasiti faSistiSni kul-turonos- ci
2elili so da bi priznal razlicne re5i in dal ka-krinek- oli
podatke o spanski rcpublikanski aviaciji. Stra-hotn- o
se jim zameril tudi zato, ker nikakor ni hotel pri-znat- i,
da je Italijan, ampak je trdil, da je Slovenec, da
jc Josip. ne pa Giuseppe Krizaj Seveda so zvedili, da je
nckoc zbeial iz Italije. Z ieljo, da bi cimve6 zvedili o se-danje- m
spanskem zrakoplovstvu, je bilo povezano tudi
mascevanje zaradi njegove lastne preteklosti.
Mucenje je trajalo do srode julija. Takrat je bil
Ko so se nasli v novih do-movin- ah,
so se znasli prepu-§5e- ni
sami sebi, brez social-ne- -
zascite. Zato so sc zaSeli
zdruzevati v posameznih
dru§tvih, ki so se z leti raz-ras- la
v zveze in podporne
jednote. V teh organizaci-ja- h
se zdruSujejo, da bi v
sebi ohranili domovino .
Najstarejsa podporna or-ganizacij
a ameriskih Slo-venc- ev
je Kranjsko-sloven-sk- a
katoliska jednota V Jo-liet- u,
Illinois, ustanovljena
leta 1894. Ima 46.000 61a-no- v
s 175 drustvi po vsej A-mer- iki
in 9 milijonov dolar-je- v
premozenja. Njej sledi
Ameriska bratska zveza
z ustanovno letnico 1898, z
29.000 61ani v 1G2 drustvih.
Naj§tevilnej§e 61anstvo pa
ima Slovcnska narodna pod
porna jednota s sedeiem v
Chicagu, Illinois, ki je bila
ustanovljena 1. 1904 leta.
V okoli 500 'druStvih je nad
70.000 clanov. Jednota ima
20 milijonov premozenja.
Leta 1908 so ameriSki Slo-ven- ci
ustanovili Zahodno
slovensko zvezo s sedeJem
v Denveru, Colorado, ki ima
v 15 drustvih okoli 9000
clanov. V letu 1910 je nas-tal- a
Slovenska dobro-odeln- a
zveza v Clevelandu, Ohio,
ki steje nad 20.000 61anov.
— Kot zadnja med voCjimi
podpornimi organizacijami
je bila leta 1915 ustanovlje-na
Jugoslovanska podporna
zveza "Sloga", s sedezem v
Milwaukeju.
Prve tri nastetc organiza-cij- e
izdajajo §e danes svoja
uradna glasila — "Ameriski
Slovenec", "Nova doba",
"Prosvcta", Slovenska dob-rodel- na
zveza pa "Glas
SI)Z". V New Yorku pa 2e
preko GO lot izhaja najsta-rejS- i
slovenski list "Glas na-rod- a".
V letu 192G so katolisko
usmerjene zone ustanovile
Slovensko zensko zvezo —--
prvo jugoslovansko izseljen- -
rganizsci e
sko organizacijo samo zens-ki- h
dru§tev, ki zdruzuje o-k- oli
13.000 61anic.
Leta 1931 je bila ustanov-ljena
organizacija Progresi-vni- h
Slovenk Amerike s se-dezem
v Clevelandu — Ohio.
Po 61anstvu je organizacija
sicer malostevilna, ima le o-k- oli
3000 61anic, znana pa
je §irom po Ameriki in tudi
v domovini posvoji izredni
dobrodelni dejavnosti.
Ljubezcn do petja so na§i
rojaki prenesli tudi v nove
domovine. Od mnogih pevs-ki- h
zborov pridno nastopajo
§e danes "Triglav", "Slo-van- "
in "Jadran" v Cleve-landu.
Razveseljivo je, da
v Mladinskem pevskem zbo-r- u
Slovcnskcga delavskega
doma v Collinowoodu, O. in
v Pevskem zboru mladins-keg- a
krozka st. 2 SNPJ v
Clevelandu prepevajo slo-venske
pesmi otroci tretje in
celo (ietrte generacije nasih
izseljencev.
V Clevelandu — v "ame-ris- ki
Ljubljani' — slovi za-ra- di
kvalitetnih nastopov
Glasbena matica, ki pod vo-dstvo- m
prizadevnega di-rige-nta
Antona Sublja pri-rej- a
celo klasicne opere v
slovenskem jeziku. Tu je tu-di
mocan pevski zbor "Zar-ja- ",
ki gostuje s koncerti in
operetami v raznih slovcns- -
kih naselbinah po Ameriki.
Omeniti je §e treba moski
pevski zbor "Prescren" v
Chicagu in v Pittsburgu, mo-S- ki
pevski zbor v Claridgeu
ter Slovenski pevski zbor v
Fontani, ki prirejajo letno
so po dva konccrta.
Leta 1932 je bilo v Kirk-lan- d
Lakeu, Ontario v Ka-nadi
ustanovljeno druStvo
"Pipa", kasnejse Slovensko
hn'atsko podporno drustvo,
ki se je leta 1940 preosnova-l- o
V Vzajemno podporno
zvezo "Bled''. Ta zveza ima
1G krajevnih dru§tev sirom
po Kanadi. Jled drugo sve-tovn- o
vojno je bila ustanov-ljena
Zveza jugoslovanskih
PA N I J I'
Krizaj s se nekaterimi ujetimi ropublikanskimi letalci-prostovolj- ci
zamenjan za nekaksne ujete italijanskc 6a-stnik- c.
Vendar ogenj njegovega antifasizma ni ugasnil.
Danes je Krizaj zopct letalec in se bojuje v §panski
republikanski aviaciji.
Razen drugih zivih, so slavi spanskega zrakoplov-stv- a
doprinesla svoj delez izmed rojakov zlasti dva Sr-bijnn- ca,
ki sta zrtvovala tudi zivljenje.
Sreten Dudic je bil prav tako reven beograjski Stu-dent,
ki je kot Student raznaSal mleko, da bi se prezivel.
Nic ga ni bilo sram, da je bil se dalje oblc£on v ктебко
Sumadijsko obleko. Ko je doStudiral in odsluiil vojake,
kjer je postal zrakoplovni castnik, ni mogel nikjer najti
sluibe niti kot navaden dnevniJar, pa jc ostal brez dela,
lac"en kot tiso£i drugih v podobnem polozaju. Toda vsc to
ga jc privedlo do odloJnega sklepa. Odsel je v de2elo v
katcri so divjali kn'avi boji, in sicer ne samo za svobo-d- o,
ampak tudi za socialno pravico, in ponudil je svojc
znanje in sposobnosti. Ponudbo so radc volje sprejeli.
Dudic je postal £lan "Gloriose", ene izmed najbolj sla-vn- ih
eskadril, ki jo je organiziral francoski pisatelj
Andre Malreaux, ki jc bil tudi sam pilot. V njej je letel
in se bil — od decembra 193G do marca 1937 —. Takrat
se je z leta vracal v Valcncijo in nekako na viiini 1500 m
do2ivol defekt na motorju. Strmoglavil je na tla; po Du-dic- u
je ostal le spomin.
V eskadrilji Malreauxa je bil nekaj 5asa Se en sr-bijan- ski
Student in rezervni letalski (fastnik — BoZo
Petrovic.
V Jugoslaviji se jc zadnja leta proslavil kot izvrst-n-i
srednji napadalec novosadskega nogometnega kluba
"Jugoslavija". Za razliko od tega ali drugega svojega
nogometnega tovarila pa ta fant ni mislil samo z nogo,
ampak tudi z glavo. Bil je bistrega pronicavega duha,
ki se je drufil z nenavadno iistim, neoporenim гпаба-je- m,
o comer pricajo vsi, ki so ga poznali. Njegov razum
ga je popeljal na to pot, katero je slo veliko njegovih to-varis- ev
in vrstnikov ne samo iz Solskih klopi, ampak tudi
s kmeSkih ozar in delavskih vrst. Tudi on se je odpravil
za letnlca v Spanijo.
Kanadcanov s sedezem V To-ront- u,
ki je poslala v domo-vino
ротоб v denarju in bla-g- u.
Izdaja svoj list "Jedins-tvo".
V Argentini je okoli dvaj-se- t
slovenskih izseljenskih
drustev — najstarejSe je
"Ljudski oder", po clanstvu
najstevilnejse pa "Zarja''.
Vez med vsemi temi drustvi
je tako imenovana Jugoslo-vanska
patriotska komisija,
ki organizira razne spreje-me- ,
razgovore, prcdvsem pa
skupno poslavo jugoslovan-skeg- a
drzavnega praznika
29. novembra. Slovenci in
Hrvati izdajajo skupno gla-sil- o
"Lipa" v Buenos Airesu.
V Urugvaju ima jo Sloven-ci
ze 25 let Prvo slovensko
prekmursko drustvo V Mon-tevide- u
in Jugoslovansko
glasbeno folklorno drustvo
"Nasa tamburica" v lonte-vide- u.
Tu obstoja §e Jugos-lovensk- o
udru2enje "Bratst-vo-"
in Hrvatsko kulturno
podporno druStvo.
V Braziliji jc moncjsa
naselbina hn'atskih izse-ljencev,
manj stevilni so Slo-venski
Primorci. V Sao Pao-l- u
je Jugoslovanski odbor za
ротоб vojnim zrtvam v ok-vir- u
brazilskega Rdecega
kriza.
V Egipt so se izseljevali
predvsem Slovenci iz Tri-morsk- e.
V zadnjih letih je
mocno zazivel Jugoslovan-ski
dom v Aleksandriji, ki
jc znan po svoji gostoljub-nost- i
obiskovalcem iz domo-vine.
V Avstraliji so je Po voj-nl
naselilo okoli 20.000 Slo-vencc- v,
ki pa zaradi tezav-ni- h
zivljenjskih pogojev in
velikc oddaljenosti naselij
nimajo svojih drustev.
V Evropi so Slovenci naj-Stcvilnej- lH
v Franciji, kjer
so naseljeni ob nemski meji
v pokrajini Moselle in Mc-urth- e
et Mosselle, dalje v o-kol- ici Pariza in v severni
Franciji, predvsem in v po
krajini Pas do Calais. — V
Moselle je srediSce nasih v
mestih Merlebach-Freym-in- g,
kjer imajo Slovenci tri
svoja druStva in pevske zbo-r- e
: Sava, Slavcek in Triglav.
V bliznjem Jeanne d'Arcu
je drustvo "Sv. Barbare", v
Tucquegnieuxu pa "Bratst-- o
in Jedinstvo". — Tudi v
okolici Pariza, kjer zive ve-cino- ma
Prekmurci, imajo
dru§tvo "Bratstvo in Jedin-stvo".
NaSi rojaki v severni
Franciji so najbolj strnjeno
naseljeni v krajih Lens, Lie- -
vin. — Vclanjeni so v Udru-zenj- u
Jugoslovanov v sever-ni
Franciji, imajo pa §e Slo-vensko
sindikalno sekcijo.
V belgijskem Limburgu
v Eisdenu imajo nasi rudarji
DruStvo sv. Barbare in Pcv-sk- o
drustvo "Slom§ck", v
Waterscheiu Slovensko kul-turno
dru§tvo "Slav6ek", v
Charleroiu pa Pevsko drust-vo
"Jugoslavija", ki pa ima
svoje 61ane v glavnem med
hrvatskimi izscljcnci.
V nizozemskem Limburgu
jc zveza drustev sv. Barbare
s svojimi odscki v Heerler-heid-u,
Hoensbroeku, Bruns-sum- u
in Lindenheuvelu-Lut-terade- .
Imajo svoj pevski
zbor "Zvon", folklorno sku-pin- o
in slovenski dekliski
krozek. Manj Stevilno je
drustvo "Edinost".
V Nemciji nasim izseljen-ce- m
ni uspelo po vojni ozi-ve- ti
ali na novo ustanoviti
nobenega druStva ali orga-nizacijo.
M. Senk
(Delo)
Urgira se na Slovence v
Kanadi, ki citajo nas sku-p- ni
list "Jedinstvo", da te
naj bolj pogosto oglasajo
ter da se v tern primeru
bolj spoznamo o nasem
slovenskem zivljenju v no-vi
domovini Kanadi. Nas
skupni list "Jedinstvo" je
zelo poznan med tukaj zi-veci-mi
Slovenci, Hrvati in
Srbi. To je tudi edini nap-red- ni
delavski list jugoslo-venski- h
Kanadcanov.
V Jugoslaviji jc veljal za tako sposobnega in prcdr-zneg- a
letalca, da je ni bilo spretnosti, ki si je ne bi upal
narediti v zraku. NekoS je blizu Batajnice v Sremu na-vdu- Sil
kmete na njivah. ko jc vpri£o njih z lctalom zlctol
pod zicami med dvema telegrafskima drogovoma. V
Spaniji je bil najprej v Malreauxovi eskadrili, kasneje je
zasedel rusko "KatjuSo", potem pa dvokrilnega "Cata".
S svojim "Catom" je julija meseca sodeloval tudi v
ofonzivi pri Bruneti. Dvignil se je kot izvidnik toda sre-c- al
so je s sovrazno eskadrilo Sestih Junkersov. Z nevcr-jetn- o
drznostjo se je spustil z njimi v boj TovariSi pri-poveduje- jo,
da se mu jc v nckaj minutnh posrecilo str-moglav- iti
pet Junkersov. Ostal jo Se eden, pognal so jo
zn njim. Da bi speljal na led sovraznika, se je napravil,
kot da je zadet, in se nagloma spustil proti zemljl.
Spustil se je — kot bi padnl. Toda tudi zasuknl so
je z aparatom, zdaj bo Selc vnovi? nasko2il sovraznika.
Ko je nagloma zavil kviSku, ko "jc pikiral, da bi
napravil sveco" krila niso prenesla pritiska zraka, od-pad- la
so. Za njimi je padel tudi aparat, z lctalom pa Bo-zo.
"'.
Tudi Ikaru so пскоб odpadla krila, raztopila so so
na soncu, ker so bila voScena. V tern primeru krila niso
biln vosfena niti je slo za Ikara, ki je hotel leteti zaradi
neCimrnosti. Bozo Petrovic jo bil vec" kot rcsen fant, vc-d- el
je. da (Hovek umrc, lc 61ovcstvo ostane. Ustvariti'
boljso bodoJnost vsem narodom, vsemu Cloveitvu, jc bil
njegov cilj in smisel njegovega boja. V torn boju je do-gor- cl
tudi sam kot sve(fa.
Pripovedajejo da se jo nekaj dni pred svojim tr.i-gicni- m
koncem kopal s tovariSem. Tovaris je povzel pc-so- m
"Zasto plafel, jadno sree ..." Bo2i so ob tern pris-l- e
solzc v o5i. '
— Kaj je, Bozo, ga je vpraSal tovarifi?
Bo2o se je ozrl na drugo stran.
— Saj ne jokam, — je dejal, toda nove solze so mu
silile spod trepalnic. — Ve§, materc sem se spomnil, in
pa dekleta. . .
S to svojo bogato duso, polno ljubezni ob2utij in
neznosti je upkaj pozneje poletel v viSavc, od koder se jc
vrn'il kot zogl6nclo truplo. Tudi mrtv je obsijal pot, — strahotno, grozotno
pot, po kateri jc clovcStvu zaradi lastnih ogoistov sojeno
iti, da bi se koncno izkopalo iz svojega predcloveSkega
obdobja In vstopilo v res clovecansko dobo.
In tako je bil tudi on simbol, eden izmed nestctih.
(Prev. T. P.)