000045

OCR Text: Л.
УШШ ШШаШШтШШШ --
. - , ' т5?- -- £':. л.-г- Ј , ,. „ v „_. — 4ч-"„,- . -- , . , ft- - "-- - -
'"-- i"' ")
ar ви-ииа1надддде..у- ..д..„ ,- - - 4tL..= . - . ,,- - - ,.-- .. .л-- м с Jar!s:atS.tae - . . m№%3SjA ' MMSHItf i£feniak - -_- -" Ж
"" ' '"" ' ' " "' " ' ' ' '""" "' ' ' " "
Jedlmfvo, 8. februara J 963. — STRAHA 5 Slov enska stran
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦►♦♦'
MERILO NAsE DEMOKRATIcNOSTI
Med 113 dnevniki, ki izhajajo na kanadskih lleh, je sest
takih, ki niso pisani ne v angleJkem in ne v francoskem jeziku.
Poleg tega poznamo se okrog 91 tednikov in imesecnikov, ki
prav tako izhajajo za posamezne priseljeniJke in narodnostne
skupine med nam! v 29 razlicnih jezikih.
Tlsk [e dandanes nujna potreba. 2ivljenja brez njega i tii
vet mogoie zamiJIjati. In kakor vidimo, tudi priseljenci ne mo-rej- o
brez njega. Prav redke so skupine v pisanem kanadskem
narodnostnem mozaiku, ki .nimajo tiska v fcvoji domac1 besedi.
V prvi vrsti jih obvesZa o dogodkih v Inovi domovini, ohranja
jim livo vez z rodno grudo, in $ svojo politiiino — kulturno
usmerjenostjo jim kale pota iz ', danaJnjega v jutriJnji dan.
Vsok list po svoje in v skladu s teznjami in hotenji svojih Zita-teF- fe
v oz. naroifnikov in podpornikov.
Kakor so pisani ljudje, ki jih vsak dan sre£ujemo v kana-dskih
1rajih, kakor se razlikujejo Injihovi jeziki ,in lege in na-vo- de
— tako babilonsko se razlikuje tudi njihov tisk. Mavrica
njihove kanadske ali nekanadske politicne barvitosti, na pri-mer,
obsega prav vse odtenke od ultra desniitarskega do ultra
leviifarskega. Vsaka posamezna ,skupina (in vsaka skupinica v
skupini) isti jezik govorece lenote priseljencev dokazuje z last-ni- m
tiskom svojo koristno ali nekoristno eksistenco in iivljenj-sfc- o
,silo ali memo?. S pisano besedo isi iJfe mesto v naJi sku-pnos- fi
kanadskih narodov. Tako imenovani etniJni tisk je nav-seiadn- je
tudi merilo zrelosti in demokratifnosti vseh teh nean-gleJk- ih
in nefrancoskih sestavin kanadskega tnaroda.
Glas demokraticne Kanade je mocan, fcakor se lahko pre-prifa- mo
prav te dni, le pogleddmo na pritisk, ki 'so ga deleini
starokopitni konservativci v parlamentu, z ;nuklearnim oroijem
grczetf liberate! in po faiistifni preteklosti zgledujott se socijal-krediter- ji.
Lep del te svoje .moil pa prejema demokratiina Ka-na- da
prav iz vrst priseljencev, ki so povec'ini delavci in zato na-pred- ne
miselnosti in socijalno cutec!, in iz njihovega vedno gla-snejie- ga
in vedno bolj upoJtevanega tiska.
Slovenci takega tiska tacas nimamo. Zdrulena slovenska
reakcija se je dolga leta trudila, da si slovenskl livelj tukaj {a
ne bi zgradil svojega idemokratic'nega tiska - iz preprostega
rozloga, ker bi ji bil [nevaren in bi doloc'eneislovenske ultra de-snifars- ke
(faJisticne) grupacije postavil preostalemu kanad-skem- u
svetu na ogled brez njihove srameiljive spokorniJke
prevteke.
Demokratifni Slovenci v Kanadi pa svoj tisk potrebujemo
in ga bomo tudi- - Jmeli. Tu smo, in to bomo s svojimi javnimi
objavami tudi ponovno izkazali. Sramovali bi se, le bi povoj-n- i
Kanadi ostala v ispominu zgolj rovtarska podoba ' naJega
cloveka — priseljenca, kakor je zanjo tako bohotno in krifavo
poskrbela zdrulena frnobela lemigracija. ,
Slovenska stran, ki jo danes tukaj ptnova uvajamo, naj bo
trdeti temelj za naJe nadaljnje delo na tern podrotju. Izobli-ku- je
in razJiri naj se y Skladu z JnaJimi potrebami. Predstavlja
noj resniifno demokraticno merilo jnaJega zivljenja in nehanja
tukoj, ponese naj v kanadsko javnost naJa inapredna gledanja,
nose zahteve in naJo kritiko. Pomaga naj celoti in edinosti
kanadskih demokratic'nih sil v boju za humanejio druibeno
ureditev, 2a mir in prijateljstvo med maiimi dobrimi rojaki v
novi domovini.
Slovenci! Zberite te okrog naJega skupnega tfska. Naro
?tjte ga. Podpirajte ga. Sodelujte v njem z dopisi. Povejte v
njem, kaj mislite in 2esa si ielite. Visoko in brez strahu dvi-gni- te
v njem zastavo kanadske ,'demokracije.
Konedcani z znosmmi m mah
nirni dohodki se prav gotovo
vpf{iojo od lasa do casa, za-k- oj
nekl, in kljub vsemu svoje-m- u
pflzadevanju, tako tezko
5ivijO in izhajajo. Clovek bi pri-coko- val
da je v najbogatejli
deleli na svetu vsakdo s stal-n- o
zaposlitvijo zmoien zadovo-Ijiv- o
iiveti brez resnih denar-ni- h
preglavic.
Po naj si veiina Kanadcanov
Se toko pogosto zastavlja to
vpfeionje, vseeno se zdi da Je
nito naili odgovora. To namreJ
kalejo s svojirni volilnicami v
casv volitev.
T© pa, da odgovora niso zla-hk- e
odkrlli, ostane skrivnost
na!e9d cosa, kajti vozel je ne-nevod- no
fahlo zategnjen.
Od Konfederacije dalje ni I-rr- veka
Kanado na celu v Ottawi
tlrvfih vlod kot konservativne
Wi liberotne. Nobena teh starih
stfank po nima prav nikaklne-Џ- а
ooVkho do vsakdanjega
НоЧа in poitenega dela, ka-kor
Џ9 opravlja veSina drzav-tfono- v.
Tevrstnemu dlu pode-ijvtej- o
lepe bsed, spoitljivo
pa te klonjojo v zgolj principu
2obfega podjetniitva. To po-mn- i,
da njihova politika na-g-rofu- ie
samo tiste ljudi, ki si
nobolj veice grabijo zase, in
Denar! Denar!
Kdo ga ima?
sicer vse, kar le more0 doseft,
ne glede na posledice pri dru-gi- h.
I Rezultat takSne politike e bil
od nekdaj jasno na ogled. Pa
feprav so stare stranke in nji-ho- vi
pomagafi opravili imeni-te- n
posel pri poneumljanju ja-vnos- ti.
Dejstva govore slej ko prej
razumljiv jezik, in vendor je ie
vedno tezko prepricati ljudi, da
bi pripoznali, kar vidijo sami.
Na primer: kadar opozarja-m- o
na to, da vecma naroda de-jans- ko
ni delelna kanadskega
bogastva, nam zagovorniki sta-rih
strank dopovedujejo, c!es
da je naiim ljudem na voljo, da
lastujejo delnice v naii industri-j- i
in se no ta nacm udelezijo u-stvarje- nega
bogastva prav ta-ko
kot lastniki sami. Pa to je
docela neresnicno. Vecma na-Ji- h
ljudi nikoli ne zasluii do-vo- lj,
da bi mogla kupiti znaten
del delnic.
2alostno djstvo je nodalje,
da je po vseh teh letih, kar po-sluJa- mo
pridige o vrlinoh kapi-talizm- a,
komoj kateri Kanad-ca- n
zmoien kupiti delmce. E-noindeve- tdeset
odstotkov kana-dskih
druzin in samostojnih po-sameznik-ov
sploh ne poseduje
prav nobenih delnic. KakJnih
4 1 odstotek lastuje delmce za
Pearsonova
Kako si razlagate, da se je
Lester Pearson, ki e nekoc po-mag- al
Kanadi do slovesa vodi-teljic- e
v svetovmh prizadeva-nji- h
za mir, iznenada obrnil in
spreel politiko neublazljive nor-cavos- ti,
ki skuJa spravifi Kana-d- o
v nuklearni klub?
Za to najdemo samo en od-gov- or
— pritisk trgovcev s
smrto! Prav isfi tovarnarji in
finanfniki, ki se poganjajo za
velikimi profiti v okviru oboro-zevaln- e
tekme, so porabili svoj
mogoeni vpliv na voditelju li-bera-lcev,
da je oznanil to svojo
posastno izdajo kanadskega
ludstva.
Zokaj pa so pritisnili na libe-ra
!ce, ki vendor ne ko-ntroliraj-o
vlade? Odgovor je jasen. Kon-servativci
so bili ze vec" kot na
pol obvezani sprejeti nukleamo
orozje, toda dokler so se libe-ral- ci
postavljali tej politiki po
robu, je bila Diefenbakerjeva
vlada vseeno primorana, da u-kre- pa
z najveJjo previdnostjo.
Liberalci bi morda utegnili zma-ga- ti
na volitvah s politiko, ki
odklanja nuklearno orozje za
Kanado. Zdaj pa, ko so se li-beralci
prodali proizvaialcem
veter 25
temu
CP).
dolarjev;
lastuje delnice v vrednosti
od 1000—5000 dolarjev; 0.9
od 5000—10.000 dol.;
0.6 10.000—25.000 dol.
vrednosti v delnicah, in 0.6
odst naJega prebivalstva se
ponaJa z delnicami vrednimi
kot 25.000 dolarjev.
In zaradi zadnjih 2 odstot-kov
ljudi v naJi dezeli stare
partije Je vedno vladajo v Ka-nadi.
preostalih odst.
se prodaja neumnost, je
iivljenje trdo, ker so liberalci
vladi in da bo vse v
redo, le volimo jtori-jev- ce
— in narobe.
Razlog za to, da so Kanad-can- i
1957 izvolili
vlado, je bil ta, je
tolikih letih liberalne vlade
zdrsnila dezela s tracnic. Dol-go- vi
in brezposelnost so se ve-ca- li
in ekonomska se je u-stavlj- ala.
so na vladi kon-servativci,
se je nadaljevala
prav ista pesem, in naJa bodo-cno- st
je Je zadoliena.
Obupna financna kriza, ki jo
je bil prisiljen oznaniti
Diefenbaker kmalu po
svoji izvolitvi lanskega junija,
je jasen znak o zavoieni
poti brez popravka. Program
Jtednje, ki so ga upeljali kot
zdravilo, lahko vodi v
norcavost
municie, lahko konservativci
sledijo isto pot z manjSim poli-ticni- m
rizikom in s pomocjo
znatnih prispevkov, ki se bodo
prav gotovo zakotalili na nji-hov- o
pot.
Mogoeni vpliv trgovcev s
smrtjo je postajal bolj in bolj
viden od konca druge svefovne
vojne dalje. Javnost se je tega
morala zavedefi, ko je
nemJki kralj orozja A. Krupp,
obsojen kot zlo6nec, ne
samo pomiloKen, marvel mu
je bil povrnjen tudi njegov in-dusfrij- ski
imperij. Danes je e-d- en
izmed sestih najbogatej-ii- h
figur na svetu.
Ne potrebujemo bistre glave,
da vidimo, kako delujejo isfe
stiskalnice, ki so obdelale vo
ditelje kanadskih liberalcev in
konservativcev, na predse-dnik- u
Kennedyju. Novi budzet
ZDA je predvidel 55 bilijonov
dolarjev za tako imenovano o-bram- bo.
In to ob casu, ko so
okoli&ne za dogovor o miru in
razorozitvi ugodnejie in mnogo
bolj zazelene kot kdaj koli prej. - The Commonwealth,
Regina
KREPKA PRIMERJAVA
"Evropa, zasnovana na fran-cosko-nemJ- ki
osi bo prav tako
kratkotrajnega zivljenja, kot je
predvojna Evropa italijan-sko-nemJk- e
o$. General de
Gaulle si poskuJa pridobiti na-klonjen- ost
diktatorjev iz Spani-j- e
in iz Portugalske,- - in vendor
je celotno francosko delavsko
gibanje — socialisti, radikali,
mocna KomunistiJna sfranka —
proti Francu in proti Salazarju.'
— New York Times
Za slovenske bralce bodo tukaj
zbrani zanimivi seslavki o ka-nadskih
krajih in ljudeh, repor
taie od vsepovsod, pa tudi re-snic- nih
dogodb iz priseljeniJ-keg-a
zivljenja ne bo manjkalo.
veJje teiave v obliki povecane
brezposelnosti.
Medtem ko se kanadsko na-ravn- o
bogastvo prodaja po raz-prodajn- ih
cenah tujim investor-je- m
in je gospodarska bodoJ-nos- t
povprecnega Kanadcana
vse bolj negotova, pa se 'big
business' bogati in Je grabi
naprej.
1961 so bili korporacij-sk- i
profiti za 5 odstotkov veJji
od tistih iz leta 1960. V zdravi
druibeni ureditvi bi naj to po-meni- lo
ve!jo prosperiteto za
vsakogar. Vodilo noj bi k zni-iani- m
cenam, k povecanju mo-inos- ti
za zaposlitev in k viJje-m- u
livljenjskemu standardu za
slehernega izmed Name-st- o
vsega tega pa delezni
ZAVAROVAN PRED MRAZOM- .- Tulefi in mraz stopinj
pod niilo prebivalcu Winnipega ne more do iivega, nosi
dva para nauJnikov, enega si je poveznil fez nos, (Foto
manj kot 1000 2.6
odst.
odst.
odst.
vec"
Vecini 98
pa da
na najle-pJe- m
le
leta konser-vativn- o
da
po
rast
Kar
bolj
premijer
John
bila
samo Je
brz bil
vojni
tudi
bila
kar
leta
nas.
smo
PISMO IZ DOMACIH
Zdaj, ko takorekoC Se stojl-m- o
na pragu novega leta nam
pogled kar nehote Se uhaja
nazaj. Vse, kar nam Je prine-sl- o
dobrega In slabega, nam
Je Se blizu. Bllzu nam Je tisto,
kar je prineslo nam samlm, in
tisto, kar je prineslo nasi de-ze- li.
Pri tern, kar je prineslo
lani novega nasi dezeli, se ma-le
ustavlmo in pokramljajmo.
Mnogo vas Je na tujem s Pri-mors- ke
doma. Nekaterl od
skalovitega Krasa, drugi s
sonCne GoriSke, nekateri s
Tolminskega all od Idrlje pa
Se iz drugih kotlCkov tiste
stranl naSe deiele — ki Jl pra-vlm- o
Prlmorska. Pa vam bom
natresla nekaj novic iz ter
krajev.
Naprej se ustavlmo v Novi
Gorlci, enem naSih najmlaj-Sl- h
mest. Spet se Je lant po-lepS- ala,
marslkaj Je spet prl- -
doblla: nove ceste, kanallza- -
cijo, razsvetljavo po ulicah.
nove vellke stanovanjske hl- -
Se. In Se nekaj. Nedavno Je
bil dograjen nov zdravstvenl
dom, ki Je na zunaj in znotraj
tak, da Je lahko preblvalcem
v ponos. Z njlm so tudi zares
vellko pridobili, saj se Je mo-rala
prav zdravstvena sluzba
v Novi Goricl boritl s Stevilnl-m- i
tezavaml. Nlso lmell ne
ustreznlh prostorov, nlti opre-m- e,
kar Je delo hudo ovlralo.
Vse to bo zdaj odpadlo. Pri
gradnjl zdravstvenega doma,
ki Je veljal z opremo sto pet-des- et
milljonov dinarjev, so
precej pomagale tudi domace
gospodarske ustanove. Ta po-m- oc
Jim bo pae dobro povr-nje- na
z obrestml. Saj bo s
Za dobro voljo
VPLIV REKLAME
2ena vpeljanega televizijske-g- a
napovedalca je spravila
svoiega malega sina v poste-(- 0
in mu rekla:
i 7rin nn Pnnnia vmlt if- -
0 mohtvico."
Oh, moj Bog," zabrbla fan- -
tek, obdari, prosim, namico in
ateka z blagoslovom in daj
nam danes naJ pofasi peJeni,
kakor v pec"! sveli, vitaminsko
bogati kruh."
Deklica se povrne domov iz
nedeljske Jole z ilustrirano raz-gledni- co
v roki.
"Kaj pa imaJ tute, sreek?" jo
vpraJa ole.
"NiJ posebnega," odgovori
deklic". "Samo oglas za nebe-sa"- .
PODVOJENA SRAME2LJIVOST
"Placa je vaJa zasebna
stvar," pouc"i delodajalec nove-ga
usluzbenca," in zato niko-mu- r
ne smete zaupati njenega
zneska."
"Mi Je na misel ne pride, da
bi o njej komu govoril," se o-dr- eze
usluibenec" Saj se je
prav tako sramujem kakor vi."
pomanjkanja, vedno vecfjo brez-poselnosti
in v prvi vrsti pono-vneg- a
viJanja iivljenjskih stro-Jko- vl
Ko bi potrebovali Je kaj dru-gega
za dokaz kompletne.pod-loinost- i
Diefenbakerjee vlade
velikemu podjetniJtvu, bi se
sklicevali na nedavno imenova-nj- e
M. Wallace McCutcheona v
federalno vlado. McCutcheon je
desna roka E. P. Taylorja, naj-bogatejJe- ga
industrijskega
'tycoona' v Kanadi. Na dlani je,
da sluli takole imenovanje sa-mo
kot nadaljnja podpora veli-kemu
podjetniJtvu, ki na vse
naSne poskuJa ohraniti svoje
pridobitve, kar dejansko pome-ni- ,
da naj javnost Je nodalje
trpi Jkodljive posledice slabe-ga
gospodarjenja.
DANES — MALO PO PRIMORSKI
tern, da je zdaj omogocena
nitre j 5a in bolj ucinkovita
zdravniSka intervenclja, mno-go
storj enega za IzboljSanJe
zdravstvenega stanja prebl-valce- v
in bo tudi manj lzos-tank- ov
zaradi boleznl, kar so
bo tudi pri delu poznalo.
In kaj imajo v Novi Gorici
za letos v nacrtu? V gospo-darsk- ih
podjetjlh pravijo, da
bodo za 19 odstotkov zviSala
proizvodnje. Med ukrepi za
nadaljnjo rast mesta Je za le-tos
predvidena predvsem
gradnja stanovanjskih his in
ureditev potrebnih trgovskih
lokalov. Tudi Sol Se manjka.
V nacrtu imajo gradnjo dveh
osemletk. Eno bodo zgradill v
Dobrovem v Brdlh, drugo pa
v Sempetru. Ce ne obeh, vsaj
eno bodo zaceli gradltl Se te
pomlad in Jo bodo letos tudi
dogradlll.
Kaj pa v AjdovScinl? NaJ-pomembne- jSa
pridobitev zad-nje- ga
obdobja obcine v AJdov- -
Sclni Je nova predilnlca, ki Je
zaposlila vellko ljudi iz tega
kraja in okollce. Izgradnja
predilnlce je veljala eno mill-Jard- o
in tri sto Sesteset mill-jonov
dinarjev. Gradnjo so
flnancirala razna podjetja
tekstilne Industrie. Predllnl-c- o
nameravajo Se povecati in
jo v prihodnjlh letih izpreme-ni- ti
v velik tekstllni kombi-na- t.
Tega so obcanl seveda
zelo vesell, saj bodo imell de-lo
doma. Tudi ostala domaCa
podjetja so lanl lepo napredo-val- a.
Zlasti lep napredek Je
doseglo Lesno industrijsko
podjetje, podjetje za predela-v- o
sadja Fructal, dalje MUno-te- st
in kovinsko podjetje. Da
bi podjetja dosegla Se vecjl
delovni uCinek in bi lahko za-pos- lili
Se vec delavcev, bodo
letos uvedll v nekaterih Se
tretjo izmeno.
Tolminci so hudo ponosnl
na svoj Avtoelektro. Tudi u-pravl- ceno.
Lanl Je to podjetje
zacelo uporabljati novo tunel-sk- o
pec, ki Je ena redkih v dr- -
zavl. S to pecjo si Je podjetje
ustvarilo pogoje za lzdelavo
vlsokokvalltetnih keramlCnih
izdelkov, po katerlh zelo pov- -
praSujeJo. Delovni kolektlv si
gradl tudi nov tovarniSki od- -
delek na Poljublnskem polju.
V gradnjo in opremo so vlozl-1- 1
nad dvesto milljonov dinar
KRAJEV
jev, kar se jim bo pa dobro
obrestovalo, saj racunajo, da
se bo proizvodnja tega podje
tja od lansklh 120 milljonov
letos povzpela na 280 milljo-nov
dinarjev. Za izdelke Je
med kupci veliko zanlmanja.
2e prednaroCila lani so bila v
vrednosti 24 milljonov dinar
jev.
Tudi tovarna mleCnega sla-dkor- ja,
ki Je lani zacela obra-tova- ti,
ima lepe pogoje za na-predek.
V svoj em letoSnJem
nacrtu pa imajo Tolminci Se
marslkaj. Predvsem mislljo na
gradnjo novih prostorov to-var- ne
za izdelavo igel v Ko-barl- du.
Za gradnjo in opremo
bodo investlrall dvesto milljo-nov
dinarjev. Tako bo tudi ta
tovarna imela vse pogoje, da
se bo s svojimi izdelkl lahko
polno uveljavlla ne samo do-ma,
temvec tudi na tujem tr-zlS- cu.
Tolmlnska obcina bo
tudi ostalim podjetjem pred
vsem kovinske stroke, letos
nudlla vso pomoc pri nada-ljenje- m
razvoju.
Kaj pa Idrlja? Tu najbolje
poznamo rudnik zlvega sreb-r- a.
Saj .ta Je znan po vsem
svetu. Star Je ta rudnik In
naprave so bile izrabljene. S
tern, da je dobil novo pec, so
bill ustvarjenl pogojl, da za
skoraj cetrtlno poveCa prolz-vodnj- o.
Tudi elektrotehniSko
podjetje ETA v Cerknem ima
pred seboj lepe perspektive. S
solldnlm delom si Je ustvari
lo dobre pogoje za razvoj In
napredek. Ko se bo letos elek-trogospodar- ska
Sola presellla
v Novo Gorico, bo podjetje
ETA v teh novih prostorih So-le
zacelo delatl na tekolem
traku. Zaposllll bodo lahko Se
ve6 delavcev In ETA bo v kra-tke- m
lahko med najpomem-bneJSi- mi
podjetjl na GoriS-ke- n.
Iz male obrtnlSke delav-nic- e
se je zelo lepo razvilo tu-di
podjetje Simpleks, ki zdaj
Sola svoje delavce v tovarnl
Iskra v Kranju. V kratkem
bodo zaceli lzdelovatl kolekto-rj- e.
Tako smo cisto na kratko
povasovall v Novi Gorici, AJ- -
dovSClnl, na Tolmlnskem In
Idrijl. Danes smo spregovorlll
predvsem o gospodarskem na
predku, prihodnjic pride pa
kaj drugega na vrsto.
Inan Slokan
B E L E 2 I M O :
NA PRAVI POTI
RimskokatohJki duhovnik Janez Кораб, ki delue ta £ai v
Novem Torontu, se je predstavil JirJi slovenski avnosti tukaj
in drugje po Kanadi bolj kot glasen podpornik skrajnih desni
carskih politikantov v dolofenem krogu slovenske emigracije z
gnilimi korenikami iz vojnega casa. Dobro se Je spominamo
njegovih tosmernih objav v raznoraznem tisku in tudi v kana-dskem
meseJniku "Boija beseda ". Prav ta revija, ki je bito v
njej, kakor vemo, svoj cas nemalo politic"ne navlake, nas v svo-ji
februarski Jtevilki prijetno presenea. V njej piJe omenjenil
gospod precej drugaie, kakor pa smo bili nekoJ — in tega
Je ni tako dolgo! — ie zdolgoJaseno navajeni fitati in razu-me- ti
njegovo pisanje — s podroJij izven njegovih poklicnih
verikih dolSnosti, kakopak.
In kaj iitamo: "Imeti . . . moramo iivo pred o2mi, da so
narodne zupnije ustanovljene zaradi duJ in zaradi vere, ki se
jim oznanja in ohranja v jeziku in na nafln, kateri jim je do-ma- c"
in privlaJen. NIKAKOR PA NISO NARODNE 2UPNIJE PO-KLICA- NE,
DA BI VODILE KAKA NARODNO-POLITICN- A GIBA-NJ- A
SVOJIH 2UPUANOV. VSE TO MORA OSTATI ZLASTI V
KANADI IN V ZDRU2ENIH DR2AVAH IZVEN OBMOCJA NAROD-NI- H
2UPNIJ. DU5NI PASTIRJI NARODNIH 2UPNIJ, KI BI SE
SPU5CALI NA TA PODROCJA IN BI HOTELI, DA NARODNE 2U-PNIJ- E
MORAJO IMETI TUDI NA TEH PODROCJIH PRVO IN
GLAVNO BESEDO, BI LAHKO VERSKEMU 2IVIJENJU IN DUSAM
SVOJIH ROJAKOV VEC SKODILI KAKOR KORISTILI." (Stran 50
podcVtali mi — ur.)
Lepo, res lepo.
Te besede steer ne bodo izbrisale tistih smeJnth poJiticnih
nastopov slovenskega klera med nami iz zadnjih let, pricaje
pa vsoj o tern, da se vsaj pisec citiranega oaWika hoie? no-l- ei
odpoveduje svojih spodrsljajev z nereligijoznego podreajet
in obJjvbJja za prihodnost resnejJo drzo.
Ce je temu res tako, potem ne kale drugaie, ko 6a mu
njegovi poklicni kolegi na tej novi poti navduJeno sledijo. ,
rI