SLOVENCI V AVSTRIJI: Ob 40. obletnici pregnanstva koroskih Slovencev in njfihove vkljucitve v boj proti nacifasizmu je aprila meseca v Celovcu izsla knjizica s tukajsnjim naslovom. Kot izdajatelj je omenjena Zvezda slovenskih izseljencev, uredniki pa so: Teodor Domej, AvguSstin Malle, Janko Malle, Marjan Sturm in Peter Wieser. Tisk je bil opravijen v Tiskarni Druzbe sv. Mohorja. V uvodu poudarja Joze Partl, predsednik Zveze, da_ knijizica “obuja spomin na dni trpljenja, ki se ga z bolestio spominjamo; pa tudi na éase junastva, ki nam je v ponos”. Poleg uvodnega poglavja, kigana fem mestu priporocéam urednikom “NaSe novine” za ponatis, se vrstijo - v slovenSéini - in nemscini - §e naslednji deli: Dolga zgodovina raznarodovanja, Hitler je hotel Slovence iztrebiti, Teror nacistitkih sodisc, Pregnan- Stvo in teror sta rodila upor. Spominska publikacija je naletela na izredno dober odmev in vzbudila precej zanimanja tudi v namski javnosti, ki sicer- po zaslugi svojih nacionalistiékih voditeliev na Ko- roskem prav nic ne zve o trpljenju in boju slovenskih Avstrijcev v nacistiéni dobi iz svojih moléecih listov.... lvan DOLENC Spomin na obletnico pregona koroskih Slovencev ni le spomin na nacifaSistiéno nasilje in strahoviado, marveé je spomin na nasilje, zatiranje in diskriminacijo nasega Ziviia na KoroSkem, ki je obstajal tako pred letom 1942, to leto In tudi protem vse do danes. Fiziéni pregon, neposredna nasilna izselitev slovenskega Zivija na KoroSkem je samo dosedanji brutalni visek raznarodovaine politike nemSkoavstrijskih oblasti nasproti koroSkim Slovencem; |e logiéna posledices neodgovornega hulska- nja in neStetih provokaclj, pa tud| zakon- skih diskriminacijskih ukrepov zoper slo- vensklo manjSino na Korogskem in vy Avstriji. Kajti ta v nebo vpljoéa krivica se nil zactela Sele v tem ietu niti nl prenehala z zmago antifagistiénih in zavezniskih sil nad Hitlerjevim rezimom. Cetudi se dolo- Cenil zgodovinopiscl tn politiki trudijo to zadevo tolmaciti v tem smisiu, da Je pad nasiino polltiko prot] Slovencem zagresll nacizem in si kot Poncij Pilat umivajo svoje roke v nedolZnosti, ostane dejstvo, da je uradna koroska nem&ka politika Ze stoletja poprej stala v prvi vrsti protislovenskih ins tem protidemokratiénih stremijen| nems- kega gosposkega naroda. Hitlerjev faSizem ni Iznasel strupene in ubijajoce protisiovneske politike, temvedc jo je samo izpopolnil In prevzel Ze obstojeci nemSki koroski naclonalizem ter se ga posluzeval v svoje namene. Po razpadu “jece narodov’, Avstro-ogrs- ke monarhije, Evropa $e ni bila razmejena. Povsod v Evropi se je bil bo] za narodno- stne drzave; tako so se tud! koroSkl Slovenci in ves slovenski narod borili za enotno narodno dezelo. KoroSki plebiscit, ki ga ravno Slovencem sovrazne sile tako rade in strastno poudarjajo, je — kakrSni koli so ze vzroki — izpadel prot! ideli narodnostnih drzav. Ljudje, ki so se takrat posluZevali svoje demokrati¢ne pravice in se z glasovnico Izrekll za svojo narodnost, so zaradi tega mnogo trpeli. Ljude, ki so verjeli obljubam avstrijskih oblasti, da jim bodo zascitene vse narodnostne pravice, pa so bill prav tako razoéarani. KoroSki Slovenec — kakorkoli se je ze odioéal, bodisi za skupnost z narodno celoto bodisi za republiko Avstrijo — je bil po Izidu plebiscita tujec v domovinl. “Samo eno generacijo imamo éasa, da te zapeljance pridobimo za Korosko”, je dejal takratni deZzeini glavar Lemisch in v ta namen apeliral na Solo in cerkey. Sola in cerkev sta gotovo marsikaj] v tem smisiu prispevala in znatno sovplivala na raznaro- dovalni proces na KoroSkem. Uniéiti slovenskega Zivija nista mogla; kakor ga tudi ni mogia uniéitl Sovinistiéna politika vseh vecinskih strank.v korogskem dezel- nem zboru. . Nacizem je dal koroSkim nemSkim nacionallstom popolnoma proste roke. Konéno so lahko brezobzirno naértovall dokonténo regitev slovenskega vprasanja na Korogskem; prvi korak naj bi bila izselitev nad 300 slovenskih druZin na Koroskem; nadaljni val izselitey naj bl sledil. Toda sledi! je oborozeni upor korogkih Slovencev, partizansk! bo] v mejah Vellko- nemskega rajha — v neposrednem doseqgu Hitlerjeve oblasti. To pot so se Siovenci na | Koroskem uprli smrtni obsodbi in v tej borbi Davida proti obstrali. VojaSko je nacifasizem propadel; tudl | ideolosko in politiéno ne more vee rovariti kot nekdaj (Geprav $e vedno lahko ribari v | kailnem). Protisiovensko razpolozZenje pa Se ob- | Staja; tradicija vseh vetinskih strank na | KoroSkem se, kakor kaze tristrankarski sporazum, osrodotota sie] ko pre} najmanj$l skupni imenovalec: kako prepre- éiti narodnostno emancipacijo korlgkih Goliatu. zmagovito na | Slovencev, kako $e zman|Sati njlhov avtoh- toni prostor in njihove Zivijenjske pravice! Fiziéna iztrebitev slovenskega Zivija na KoroSkem danes gotovo ni aktualna nit! ni mogocéa. Paé pa je mogodéa Steviléna, statistiéna in uradna iztrebltev, kakor kaze preStevanje posebne vrste iz leta 1976. Nacini protislovenstva in metode se spre- minjajo, naérti, cilji in hotenja pa ostajajo isti. Enako se spreminja tudi upor Slovencev, njegove metode in njegov natin; cilj pa ‘ostane isti: popolna enakopravnost z naodom sosedom v skupni domovini! In za ta cilj imajo v zadnjem Gasu razumevanje tud| vedno Siri krogl naSega sosednega naroda. ‘ Pregon leta 1942 in na&S upor proti pregonu sta vila visek narodnostne borbe. Upor in borba za nage pravice bosta potrebna vse dotle|], dokler se ne uresniél vizija velikega PreSerna: “Ko rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak”. Dr. FRANCI ZWITTER predsednik Zveze slovenskih organizaci] na Koro&kem Dr. MATEVZ GRILC predsednik Narodnega sveta korogkih Slovencev Ivo Antoldié