(Nadaljevanje iz pretzadnje Steviljke) Zmanjsevanje slovenskih pravic No bom povedal nié novega, ce bom ugotovil, da v éasu, ko sta se obe osredniji organizaciji koroSkih Slovencev pustill vpre- gati v volilnopropagandni voz koroskih strank, zdravega frontovstva v Zvezi sloven- skih organizacl] in akcijske enotnosti vseh koroSkih Slovencev ter s tem uspesne In udarne narodne politike pravzaprav ni bilo mozno graditi. Zato so nam viadajoci v tem obdobju nenehno zmanjsevall in zozevall pravice, ki so si jih nasi Ijudje priborili v borbi proti avstrijskemu klerofasizmu_ in nemSkemu nacizmu in ki so zapisane v clenu 7 ADP. Da naStejem samo nekaj konkretnih | stvari: — 19. marca 1959 (ZZL. St. 101/1959) je bilo odpravijeno do tedaj za vse otroke jezikovno mesanega ozemija obvezno dvoje- ziéno osnovno Solstvo. — Z zakonom o sodnem jeziku z dne 19.3.1959 (ZZL. St. 102/1959) je bilo bistveno skréeno obmodje krajevne in stvarne veljavnosti doloéil él. 7 odst. 3 ADP iz leta 1955 glede uporabe slovenskega sodnega jezika. — Z ugotavijanjem manjSine (dolgoletna zahteva nemSko-Sovinistignih krogov) 14. novembra 1976 je avstrijJska zveza viada nastoplla pot odkrite diskriminacije sloven- ske In hrvaske narodne skupnosti na Korogskem, Gradi$éanskem in Stajerskem. — Zvezni zakon z dne 7.7.1976 o pravnem polozaju narodnih skupnosti v Avstrijl — ZNZ (Zakon o narodnih skupinah, ZZL. St. 396/1976) je v eklatantnem nasprotju z besedo In duhom ¢Glena.7 ADP. S tem zakonom se je ponovno bistveno poslabSal dotedanjl pravni in dejanski polozaj sloven- ske narodne skupnostl na KoroSkem. Tako je namesto zveznega zakona z dne 6.7.1972 ~ 9 namestitvi dvojeziénih topografskih ozna- éb in napisov na podroéju Korogske 5 slovenskim preblvalstvom (ZZL. St. 270/ 1972), ki je predvideval 205 slovenskih krajevnih naplsov, razporejenih po celotnem avtohtonem naselitvenem podrodéju koroskih Slovencey, z zakonom o narodnih skupinah zaéela veljati nova ureditev, ki predvideva dvojeziéne napise le Se v 9 od skupno 62 obéin, ki so bile dvojeziéne v casu podpisa ADP. Take najmanj dve tretjini slovenskega prebivalstva na svojem naselitvenem ob- moéju nima pravice do uporabe svojega maternega jezika pred upravnimi in sodnimi oblastmi. Vrhu tega pa je slovenski jezik degradiran na stopnjo pomoznega jezika. Naloga osrednje narodne organizacije potemtakem gotovo ni, da vodi volilno borbo za eno ali drugo stranko, pac pa, da organizira borbo za narodne pravice. Seveda moramo v to borbo enakopravno ukljucevatl tudi rojake, ki sodelujejo v_ avstrijskih strankah in jih volijo. In na tem mestu moramo tudi odloéno zavrniti vsako trditev, da tisti, ki voli avstrijske stranke, ni Slovenec ali vsaj ni pravi Slovenec. Krajevni odbori ZSO NaSa najvazne|Sa naloga je organizirati stik s celotnim dvojeziénim zaledem. V tem prizadevanju imajo nenadomesitijivo funkcl- jo in nalogo krajevni odbori ZSO; njihova naloga je slediti vsem dogajanjem v obéinl all kraju, kjer deluje In skupaj s pristojno politiéno, kulturno, Sportno, gospodarsko ali drugo organizacijo voditi in organizirat! borbo za narodne, sociaine in druge pravice. Tam, kjer so krajevni odbori zaéell v zadnjih mesecih aktivno delovatil, se je porodila tudi cela vrsta novih predlogov, akcl] in idej, tam je ZSO bolj povezana z — ljludmi, tam napredujamo. Tam pa, kjer dolga leta ali celo desetietia ni bilo stvarne povezave s terenom, kot je to v mnogih predelih severno od Drave in Se posebej v Z\ljsk! dolint, viada pesimizem, tam nazadu- jemo in zaostajemo, tam nam tudi naégi jJudje veé ne zaupajo. Cyrsta in konkretna organizacija terena je za nas Zivijenjskega pomena tudi zaradi tega ker Zivimo v druzbi in sistemu, ki daje samo tiste pravice, ki si jih prizadeti sami priborijo. Vsem nam je jasno, da za zakonom o narodnih skupinah, kl je instru- ¢ t ment politike asimilacije in denaclonalizaci- je, trdno stojijo v koroskem dezZelnem zboru) zastopane stranke. Omenje- ne stranke so protl javnim dvojeziénim vrtcem, proti temu, da bi vsi koroskl Slovenci ne glede na to, kje na narodnostno mesanem ozemlju Zivijo, lahko na Javnih mestih in uradih uporabljali svoj materni jezik. Hkrati moramo ugotoviti, da je v nekaterih obéinah juZne Koroske vec pri- pravijenostl kot v celovSkih pisarnah, dati slovenskemu prbivalstvu veé pravic. Vendar tudi v teh obéinah posega v ta proces demokratizacije nedemokrati¢ni tristrankar- skl sporazum, ki ga gojijo in vodijo predysem iz celovskih central. To pomeni, da bomo veé pravic dosegli le, se bomo znali in hoteli organizirati borbo za konkretne narodne pravice v bazi in se tako okrepljeni pogajali s pristojnimi na Dunaju in v Celovcu. Brez ¢vrstega zaleda v bazi, ki se je pripravijeno za narodne pravice tudi boriti, ne more biti in ne bo uspegsnih pogajanj. To nas ui tridesetletna izkuSnja pri razgovorih in pogajanjih s_ pristojnimi oblastml. In ta ugotovitev velja tudl za pogajanja z zveznim kanclerjem Kreskim. Odnos Zveze slovenskih organizacij do Narodnega sveta koroSkih Slovencev smo Ze veckrat jasno opredelili, vendar je sodelova- nje obeh osrednjih politiénih organizaci| v borbi 2a pravice iz Clena 7 tako pomembno in vazno za slovensko narodno skupnost na Koroskem, da moramo nacela tega sodelo- vanja vednoznova poudarjatl. V vseh za naSo narodno skupnost bistve- nih vpraSanjih (tu) misiim na_ celoten kompleks narodnih pravic, ki izhajajo iz céiena 7) moramo bitl z Narodnim svetom koroskih Slovencev enotni. Pri tem moramo biti ne samo akcijsko enotni, temvedc tudi akcijsko ucinkoviti. Poskuse razbijanja all rahljanja te enotnostl z vaznimi vabami, Obljubami in pritiski moramo odloéno zavrniti. Sodelovanje mora umeljiti na korektnih odnosih, nevmeSavanju v notranje zadeve in na spoStovanju osnovne politiéne usmeritve ene in druge organizacije. Prepriéan sem, da Zell del koroskih Slovencey aktivno sodelovati z obema osrednjima organizacijama In se vkijucuje predvsem tan, kjer vidi Izrazane tudl svoje neposredne narodnostne in druge interese. Torej se ZSO zavzema za zdravo in konkrino ter évrsto akcijsko enotnost z NSKS,ki temelji na odkritem in enakoprav- ' nem sodelovanju. Prepriéan sem, da take enotnosti tudi v bodoée nikomur ne bo uspelo ‘razbiti, tudi najbolj é&rnogledim pesimistom ne, saj je tako sodelovanje v interesu in v korist vseh koroskih Slovencev. Akcija enotnost med ZSO in NSKS Odnos Zveze slovenskih organizaci] do drugih politiénih sil na KoroSkem in v Avstrijl mora temeljiti na nadaljnjem demo- kratiénem razvoju in prisotnosti demokraticé- nih sil v teh politiénih strukturah. To in pa konkretno pollti¢no delovanje teh sil v korist slovenske narodne skupnosti bo odloéalo o stali$¢u naSe organizacije do njih. NaSa skupna naloga je, da nenehno analiziramo polozaj, v katererm smo. Vedet! moramo, katere spremembe so .za nas ugodne in kateri so tisti deli koroSke, avstrijske in SirSe druzbe, ki jih pestijo enake ali podobne tezave, kot pestijo nas. V tej zvezi bi rad opozorl na nekatere spremembe, ki morda res ne prinagajo ucinkov In reSitev ez nog, za katere pa sem prepriéan, da jih moramo imeti pred oémi. Tu mislim predvsem na odprto mejo, dobrososedske odnose in skupni kulturni prostor. V prihodnje moramo bolje_ izkoristitl moznosti, ki jih ponujata odprta meja In dobrososedsko sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo, in se tudi bol] obéutijivo odzvati na vse tiste poskuse, za katerim! se skriva prizadevanje, da bi dobrososedski pretok preko meje zozevali, ne glede na to, od kod prihajajo. Skupni kulturnl prostor, odprva majo in dobrososedsko sodelovanje so za nas pridobitev Zivijenjskega pomena In tega se Moramo venomer zavedati. Dokler je bila meja z Jugoslavijo tesno zaprta, je bila manjSina stisnjena pod Karavanke, bila je rezervoar, ki je dajal gospodarstvu tollko delovne sile, kolikor je potrebovalo, bila je tore] manjSina, ki so jo sami gospodarski tokovi obsojali na postop- no, vendar vse hitrejSo asimilacijo. Odprta meja in dobrososedsko sodelova- nje sta sestavni del procesa integracije, ki poteka po vsem svetu, ki pa je hitrejsi, nujnejSi in naravnej$i med sosednimi drza- vami. Ta proces postavija manjSino, pa tudi njen jezik in njeno kulturno v povsem drugaten polozaj. ManjSina vnovit dobliva zavijenjsko funkcijo. Postaja funkcionalen in aktiven element odnosov v druzbi na danem obmoéju. Tu ne gre samo za gospodarsko plat, gre tudi za jezikovni In kulturni prerod. Tl procesi se sicer odvijajo pocéasi, toda odprta meja in sodelovanje vracata funkcionalnost in uporabno vrednost tudi slovenskemu jeziku in slovenski kulturl na juZnem KoroSkem. Slovenski jezik se bo po tej poti moral vrniti v druzbeno in gospodarsko Zivijenje in se dejansko na sekaterih podrogjih ze vrata. Z odprto mejo in vsestranskim sodelovanjem vnovié prido- bivamo Zivijenjsko funkcijo v prostoru, kjer zivimo ze nad tisoé let. Tako kot smo z ubelezbo v narodnoosvobodiini borb] poma- gali osvoboditi avstrijsko republiko, tako delujamo v_ prid Avstrije tudi, ko se zavzemamo za nadaljnji razvoj odprte meje in dobrososedskega sodelovanja v tem predelu Evrope. VpraSati se moramo, all smo ta del naSega delovanja ze v celoti dojeli? All imamo koncepte in naérte, kako in na kakSen natin manjSino ¢im_ bolj aktivno in koristno vkijuciti v to sodelova- nje? Te konceptne bomo morall Se bolj natonéno izdelati in jim v praksi uresniéeva- ti, hkrati pa se moramo upreti siehernemu, ki bo hotel zviSevati pregrade med narodi in drzavami, namesto da bli jih znizeval. V junijski §tevilki “Rodne grude” je natisnjen izredno zanimiv razgovor z Jezetom Cujegem, prosvetnim de- lavcem iz Sydneya v Avstraliji, iz katerega je spet mogoce potegniti Steviine paralele z odgovarjajocim podrocéjem v Kanadi. Tu je tudi pogled na multikulturo, o kateri pravi interviuvanec med = drugim naslednje: “Multikultura je izraz, ki ga jaz tezko izgovorim in se mi zdi ravno tako, kot da bi pil most in kislo mleko skupaj. Tisti, ki si ga je izmislil, najbrz niti sam ne ve, kaj je hotel povedati s tem. Ne vem, Ce Avstralci dejansko vedo, posebno pa mi, ki nismo tako imenovani Avstralci po rojstvu, kaj naj bi ta multikultura pomenila. 24 me je multikultura zaéetek neke nove ide/je in nekega novega razdob/ja v avstral- skem ne samo Zivijenju ampak tudi v mi§ljenju. In dokler stari Avstralci ne morejo najti poStenega razmerja do aborginov, toliko €asa homo mi tezko verjeli v iskrenost tega prepri- anja. Multikulture naj bi dajala manjsim skupinam nekaj vec. Po mojem bi morala ta multikultura— izgledati malo drugace: da bi urav- novala razmerje med tem, kar Av- stralija ima, in med tem, kar smo mi prenesli s seboj, in to naj bi mi sami razvijali, po nasi poti, née pa po naértih avstralskih oblasti. Jaz sem za multikulturo po nasi slovenski poti, ne pa za multikulturo, ki bi mi jo predpisal neki minister. Vsekakor pa je hvalevredno to, kar so naredi- i”, KNJIGA O SLOVENSKOM JEZIKU LJUBLJANA: — U Republickoj konferenciji SSRN Slovenije u uto- rak je predstavijena knjiga s naslo- vom “Slovenski jezik u javnosti”. Rijeé je o prikazu rasprave na savjetovanju o slovenskom jeziku Sto je 1979. godine odrzZano u Portorozu. Tada je pod okriljem Socijalisti€kog saveza, slovensko druStvo prvi put u svojoj povijesti na takav nacin potvrdilo saznanje da je pitanje slovenskog jezika fi njegove kulture takoder druStveno [ politi¢ko pitanje. Nakon tog savjetovanja je i inace tradicionalna briga za _ slovenski jezik intenzivirana na brojnim pod- ruéjima. Teza da je jezik sastavni dio nacionalnog pitanja pobudila je u Siroj jugoslavenskoj javnosti dosta zanimanja, pa Cak polemike. Jedan od portoroskih zakljuéaka bio je takoder da slovensku brigu 0 nacio- nalnom jeziku treba tumaciti u jugoslavenskom prostoru. Na tome je dosad ocito premalo uradeno. Izdavaci spomenute knjige upozora- vaju da je briga o jeziku stvar jugoslavenske zajednice slobodnih naroda i narodnosti i da je potrebna zbog naSeg zajednistva te istinskog medusobnog poznavanja i posto- vanja. ~ Slovenski iseljenici u Sydney-u, Australija, podigli su svoj] Dom (na slici). Pored Doma podignut Je spomenik slovenskom piscu Ilvanu Cankaru.