Celovec — Umetniska gajba slo- venskega Studenta umetnosti Rudija Benetika iz Podjune pri Globasnici je prejela na Dunaju, ob otvoritvi razstave v Afro-azijskem_ inStitutu, prvo nagrado (15.000 Silingov). Raz- Stava je bila posvecena Upanju — iz vidika svetovnih religij in ateizma — in na razpis se je odzvalo 300 umetnikov iz vseh koncev. sveta, med drugim tudi svetovno znana umetnika Japonec Akira Watanabe in Kitajka Elma Choung. Strokovna Zirija, ki so jo sestavijali profesorji likovne akademije, univerza za upo- dabljajo¢o umetnost in hiSe umet- nikov na Dunaju ter direktorja dveh avstrijskih galerij, je izmed 600 oddanih del izbrala okoli 50 um etnin za razstavo v Afro-azijskem institutu, delo koroSkega Slovenca pa soglasno izbrala kot najboljSe. Drugo in tretjo nagrado sta prejela grafik Herbert Roithner in slikar Ernest Friedrich. Pri otvoritvi razsta- ve in pri podelitvi nagrad so bili navzoci najviSji avstrijski predstav- niki katoliSke crkve, s_ kardinalom Koenigom na ¢éelu. Benetikova “Mirovna gajba” — “Peace Box II” - je umetnikovo simboli¢no darilo Tretjemu svetu. Odlikuje se po svoji preprostosti, kot je to izrazil pomozni §Skof Wagner iz Linzaz besedami: “Vemo, kako mocéno je predvsem mladina povezana z zeljo po preprostem Zivijenju in preprostem ravnanju, v tem pa je zajeto tudi mnogo upanja...” Benetik stremi za tem, da noben er F FO : ae AR Rete e eee ek SSRN ah oe na . % », SEEN 2 SOs s 9 ‘ S 2 GSMA os * ee NAN OD) SOUR D IO DB tee Rotate: ~ ces \ Ses SN eh? ahs ~ : Med “Nobelover", ki jih izdaja Cankarjeva zalozba v Ljubijani, je ze nekaj mesecev tudi “Telicek in hrast” Al. Solzenicina. O tej knjigi dokumentov o pisateljevi literaturi v casu in prostoru je za “Knjizevne liste” napisal Joze Snoj tudi naslednje: ‘Pomenlji- vejsega in sporoéilnejSega, bolj pretresljive- ga in bolj tragiénega pripovedovanja o rojstvu in Zivijenjski usodi kakega pisatelje- vanja mimo “Teli€kovega”... ne bi nasli v nobenem Se tako izmisljenem napetem romanul” V Meziski dolini se bodo Se do konca meseca vrstile svecane prireditve ob 90-/et- nici rojstva Prezihovega Voranca. Pri zalozbi Borec je ob tej priloznosti izSel Prezihov album, delo profesorja Toneta SuSnika. Kulturnoumetnisko druStvo, ki nosi ime Prezihov Voranc Ravne, pa bo pripravilo za sklep letoSnjih proslav dramatizacijo pisate- ljevega dela “Samorastniki”. Slovenska in avstrijska televizija skupno snemata nadaljevanko z delovnim naslovom ‘Julius’. To bo filmska serija o dr. Juliusu Kugy/u, ¢loveku, ki je pustil srce v nasih Julihskih Alpah in svojo zasvojenost z gorami, naravno in élovesko Solidarnostjo v skalah ze kar himnicno razglasil po svetu v nekaj svojin knjigah. Scenaristov — Zeljka Kozinca in Helimuta Andicsa — ni toliko Clovek na svetu ne bi trpel in je namesto vojaSke sluzbe delal v civilni sluzbi. Za svojoj gajbo miru je zavestno uporabil materijal, ki ga drugi vrzejo v odpad. Pet strani tega Svojega umetniskega zabojka_ iz lesenih letev je harmoniéno poslikal z Zivalmi, drevjem, sadjem, stvarmi in ljudmi, posebno pozornost pa je posvetil obrazom Zivali in ltjudi, ki vsi nekaj pri¢akujejo in so odprti za Okolico okrog sebe. V_ obrazih, upodobljenih na otrosko stiliziran nacin, se zrcali upanje, upanje, da bomo vsi skupaj preziveli in tudi premagali ta naS danaSnji Cas strahu in negotovosti, ki so nam ga Sfabricirali brezsréni vojaSki gene- rali na vseh strane sveta. | “Slovenski vestnik” piSe ob tem Kkulturnem prazniku za koroSke Slo- vence: “Prva nagrada na te} medna- rodn! razstavi je za Rudija Beneti- Ka... prav gotovo dosiej najvisje priznanje njegovi ustvarjalnosti. Benetik, ki se je na drugih razstavah ukvarjal s sodobnimi vpraSanji — z nevarnostjo mamil, s prepreceva- njem jedrske vojne — s svojimi deli tudi naznanja, da se razvija med koroskimi Slovenci skupina Ijudi, ki po vsebini in kakovosti nena- zadnje pa tudi po _ izvirnosti dohaja sodobne tokove éasa. Mla- demu umetniku Zelimo, da bi tudi na Koroskem sreceval toliko razumeva- nja kot Smo ga zaznali... na Du- naju”. saint (Priredil 1. DOLENC Kanada) aS oe xe x TP oe PER BRS SSR Tat Mae eee SS Se Stns Sa! Ps MeN tthe! * oF RPE SHEER: a weet Oe RAS ION N ETS Rata ERS eS POR She Sg 5 Ree: ss ~ ot coe AS oes a eon ANS es SF BRIS Ppa gees 5 ther OMe ee eee Site! 5 a Hecke ae ? k a % [, ki je zve- wpeenwooee SA zanimal Kugy planinec kot Kugy élovek, moz Sirokih obzorij, ki je bil izrazit slovenski domoljub (slovenska kri, vzgojena v nemSki kulturi, oblikovana konec prejsnje- ga stoletja v trgovskem Trstu), ¢lovek z morda na videz nedramatiéno zivijenjsko potjo, na kateri pa je vendarle moral sprejemati nepriéakovane odlocitve. Prav te pa ga kazejo kot poStenjaka, vzviSenega nad krvavimi nacionalnimi razprtijami in €loveka, cigar lik, hotenja in prepri¢anja so bili neverjetno sodobni... Nadaljevanko v treh delih bo gledal ves nemSko govoreti svet Evrope pa tudi Italijani. Razen Stirih (med njimi glavnega), so vsi igralci iz slovenskih gledaliscé. V Beogradu so podpisali naért o sodelo- vanju Zdruzenja kitajskih pisateljev in Zveze pisateljev Jugoslavije za obdobje od 1983. do 1985. leta. Predvidena je izmenjava Stirih delegacij kot tudi sodelovanje pisateljev obeh dezel, na raznih mednarodnih sreca- nih in manifestacijah. Voyna je tako strasna, gro- vovita siver, da numa niheée, se naymarny pa kristjan, pravice, da prevzame nase odgovor- most in jo zacne. . _ TOLSTOI Smejati se razumnim [yu- dem je priviegiy norcey. LA BRUYERE December 7, 1983, NASE NOVINE —9 ss GANKARJEVAKLETEV priroénik slovenske jezika | V Tokiu je izSel konec poletja prirocnik | slovenskega jezika, ki ga je izdala znana univerzitetna zalozniska hiSa Dajkagu Soren. Knjiga, ki sta jo pripravila japonska slavista HiroSi Jamasaki in Kazuo Tanaka s pomocjo Aleksander Kraigher, sodi v serijo prirotni- | kov jugoslovanskih jezikov, ki so v preteklih | dveh letih iz&li pri tej japonski zalozbi. V tej | seriji so Ze iz$li priroénik srbsko-hrvatskega jezika s slovnico, slovars 1500 srbsko-hrvat- | skih besed, prirotnik makedonskega jezika s - slovnico, slovar 1500 makedonskih besed in sedaj priroénik slovenskega jezika $s slov- nico. V pripravi je Se slovar, obsegajoc 1500 slovenskih besed, s éimer bo ta serija, za katero je na Japonskem veliko zanimanja, kompletna. ga (TANJUG) V Mostu ob Soéi so ob stoletnici rojstva slovenskega pisatelja /vana Preglja (1883- 1960) odkrili spomenik, ki ga je izdelal akademski kipar Negovan Nemec, odkril pa pisatel} Danilo Lokar. Slovenske zalozbe so obelezile Pregljevo stoletnico s ponatisi njegovih knjig: pri TrzaSkem tisku so izSli “Tolminci’, pri Lipi in Zalozbi Obzorja bibliofilska izdaja “Plebanusa Joannesa”, pri Mladinski knjigi novele “Thabiti Kumi”, za Cankarjevo zalozbo pa pisateljeva hci Bazilija Pregelj spomine z naslovom “Moj oée”. IzSlo je tudi delo Marjana Dolgana o kompoziciji Pregljevega pripovedniStva. | _ Na mednarodnem poletnem festivalu v Ljubljani je skupno 46 predstav obiskalo v povprecjiu okrog 400 gledalcev. Med gleda- liSkimi predstavami sta najveé pozornosti pritegnili prva izvedba himniéne drame /vana Mraka “Beg iz pekla” in “Strategije za dve goleni’ Eaymonda Cousseja. Precej pozor- prosvetnega druStva iz Zelezne Kaple z Zupancigevo “Veroniko Deseni$ko”, V Celovcu so odprli slovenski dijaSki dom za vse Slovence. Otvoritev je bila dogodek, kakrsen se pripeti le vsakih sto let, pravijo naSi rojaki na KorosSkem. Dom se uradno imenuje Miladinski dom in je zgrajen v neposredni blizini slovenske gimnazije Opravijal bo vse tiste funkcije. ki jih Slovensko Solsko druStvo v skladu s Statutom opravija: vzgojnoizobrazevaino de- lo, predSkolska dejavnost, Solsko podroéje, izobrazevanje odraslih. V njem so prostori za 198 dijakov in vajencev, vrtec za 30 otrok, v veénamenskem delu dvorana za Sportne in kulturne potrebe in Studijska knjiznica. Ob otvoritvi doma je provedal Frane Ejinspiler, predsednik slovenskega Solskega druStva: “Dom je namenjen slovenski mladini, odprt je za vse ucence, ne glede na politi¢no usmeritev, in tudi za vsa druStva_ in organizacije, za S$portne in kulturne potrebe. mali vanj tudi nemSko govoreéo mladino”. a ok we mot « izdali prospekt s temeljnimi in italijanskem jeziku. Otrosko gorje je majhno. A majhen je tudi otrok in taksna je tudi njegova vzdr2- ljivost, njegovo vidno polje, njegova Ziv¢na obécutljivost pa bolj izostrena od nase. Bridkost je zelo relativna; Za- lost bi morali ocenjevati sora- zmerno z zalovalcem; urez je — za nekoga prav tako bolec kot amputacija za drugega. THOMPSON Pohttk ima ravno prav do- ber spomin, ce zna loéiti, kaj | je treba pozabiti, cesa pa se | spommmitt. ' obdehtyejo [ude MORLEY O. svoboda, svoboda. Koli- | ko zloeinov je storjenih v tvo- | yemimenu! MADAME ROLAND Potrpezlpivost: je naybolyse zdravilo za vsakréne skrbt. PLAUT | uprav lana. hin ni SENNA RMS RN Rn NE SO narodov je ze 1913 v svojem predavanju jé napisala | jugoslovansko porabo delezZ, | odmerjen po glavi Kido pravi. da polittki ne delajo. Predsednik Drugtva slovenskih pisateljev Tone Partljié se je oglasil v javni razpravi o -“Yedrih” v Ijubljanskih “Knjizevnih listih” in | pridal med drugim Se tole misel: “Pisateljem pac ne more biti vseeno, kako in kaj se predava v naSih prepogosto reformiranih Solah o narodovi literaturi in jeziku. O vstopu slovenskega naroda, jezika in literature v novo skupnost jugoslovanskih Slovenci in Jugoslovani rekel Ivan Cankar: “Najbolj qnusni, res gnusni! — pase mi zde tisti ljude, ki ¢Cisto brez vzroka in brez | povoda spravijajo v zvezo s_ politi¢nim jugoslovanskim vpraSanjem Se _ slovenski jezik. Kar ponujajo ga, kar mecejo ga ¢cez mejo, $e ne vpraSajo, kdo bi ve¢ zanj dal...” Preprigan sem, da Glanovi komisije ‘“‘med- republiSko—pokrajinske delovne skupine za jezikovno-umetni$ko podroéje” ne ponujalo nasega jezika in literature, vendar je duh gradiv, ki nam tako ali druqace prihajajo v roke, prav takSen, kot ga je opisal Zlobec, ne glede na to, ali je prezrl {kar bi bilo res c¢udno) posebej nedotakijiv “nacionalni” program ali ne. Tudi razmerje med “fifty- fifty’ med nacionalnim programom_ in skupnimi jedri je za SLovence “gnusno” razmerje, Ceravno nihée ne dvomi, da morajo tudi naSi otroci in dijaki poznati Kriezo, Andriéa, Cosiéa oziroma, Gunduliéa, Dr2i- ¢a, Sterijo, NjegoSa, Vuka itd. Toda ne na racun slovenskega jezika in slovenske literature. To pa morajo slovenski Clani komisije pri “barantanju” — kdo ja in kdo ne, koliko ja in koliko ne, svojim partnerjem za “pogajaisko” in “delovno’’ mizo jasno povedati, da jih ne zadene Cankarjeva kletev...” PRIMERJAVA Z GOSPODARSTVOM... Matjaz Kmecl je v intervjuju za “Veéer” ponudil tudi naslednjo primerjavo na raéun “skupnih jugoslovanskih jeder” v kulturi: “Kaj bi se neki zgodilo, ¢e bi tudi gospodarstvu dolocili, naj na primer repub- like in pokrajine prispevajo v skupno ki bi bil njenega prebivalstva? Najbrz bi to pomenilo usoden egoizem | razvitih in zatetek konca avnojske ideje in ord, Me ees oct Ms _ | stvarnosti. Toda prav nié drugate ni z q = : | | ai : : eK " E * * + * F oe as Py % nosii je zbudilo tudi gostovanje Slovenskega | drugimi podobnimi ‘klijuéi’, recimo Solskimi in kulturnimi; naj se $e tako skrivajo pod gesli o boljSem medsebojnem poznavanju, realni rezultat njihovega uresnicevanija bi bil | kulturni hegemonizem ene ali dveh nacio- nailnih kultur nad drugimi...” “RAZDELJEVALNI ‘KLJUC: ” “Najbrz ni treba navajati ustave, ko /zagovarjamo (priberjeno) obstojece stanje, da mora tudi kulturna vzgoja temeljiti na i;necem polinem, resni¢tnem in da je jedro | tega najprej kultura lastnega naroda, Sele s kar najbolj) zanesijivo vednostjo o nijej, z payenim “vzgojnim”™ ucinkom na lastno in skupnostno ‘zavest o pripadnosti narodu | bomo sposobni in dozoreli za SirSe povezo- vanje, za stopanje v Sirse prostore, v | jugoslovanski, evropski, svetovni. Zapiso- valci slovitega predloga pa so imeli pred | seboj edini kriterij drzavo, Sest republik, dve avtonomni pokrajini, toliko in toliko jezikov Ce bo prostor in zanimanje, bomo spreje- | narodov in narodnosti — zapisuj, pristevaj, odstevaj, mnozi, seStej in — razdeli: “kljué”, | NaS znameniti razdeljevaini republiSki kijué V galeriji tréa&ke knjigarne so Slovenci | visi na vratarjevi deski, le po njem je treba poéastili 85-letnico slikarja Avgusta Cerni- | ~~~. goja z retrospektivno razstavo. Prireditelji so | ae: podatki o | umetnikovem Zivijenju in delu v slovenskem | seci. Kako da se nismo tega ze prej domis- CIRIL ZLOBEC v “Knjizevnih listih” inv “Sodobnosti" saj kar naprej © yyy Voduelt vodijo munoiice s pomtocje daljuskega YXN Nasi so nu papoa Vv dlakah. a ane Sem ca usmerpertoe solsive, le veneer a he Ueda. RA MARTA CARRE ARREARS Rg I GLa rae SRR UMA Os cate nce caine Day Ree get Latina eee vrei