LPP PVLP AD Ol PVLPVLE APA PVAP AL VLP VME APAP AP AAP AAG AAP IAP VAG Vel fr? c "Prasveta hae pe y Cohen arate S cf Koga UN JN MUNA fy nastaprl konanbirne shusbo traves tieie | uae) dieu lectin Riheeed tsa t Be Srbohrvascina je najstevilmeysi tuyt jezik — Za naro- . Tanygugos Porpeisti le dostey delal kot | 3 dnosine manjsine baje Se niso zbrali podatkov Bonnin sy Prstu V Clevelandi se bo na x DUNAL, 3. marca (Tanjug) — Po podatkih centralnega Desa rhipoved strijshega zavoda za statistiko zivi v Avstrijl 7,553.338 iudi, od tega jih ima 7.263.000 avstrijsko drzavijanstvo, 291.900 paje tujcey. fa rezultat so dobili po prvi obdelavs Sox ( * i slayna slovenska proslava 40-letnice zmage nad fasizmom n osvoboditve bo 18. maja v Poljani pri Prevaljah & i Sy ime j Les PJUBIJANA, 20. marca ~ Letosnji osrednji jaugoslovanski proshavi 40)-letnice osvoboditve bosta ob obletnici preboja sremske fronte, ki bo i4. apnla. in pa ob obletnici zadnjih bojev v 2. svetovni VOpML na Poljani pri Prevaljah, 15, maja 1945. To bo tudi glavna slovenska Spomlacdunasko sosedanje do dregs < fe % podaikoy, sbranih s popisom prebivalstva leta [98T. N i ani FP eahin tain priprasal pa jo bodo EB, maja na Poljani, so na inlA ales. i me an id git RAH iat AT OL PT p danasnji tishovni konferenci povedali predstavniki organizacijskega facelo ped mroctim viisety 7 . A.agvOd Tava, dao je 4a Hemscinu, RE JO ew : komiteja te prireditve, na drugem) mesth po Na Roroskem) sa zacelho tep proshava razeistatt de pred desctinn eh Pefos go skiemth da prosbiva ne sme de ebujath spomime na dovodke pred G0 tet sap nieno postamstve me bo le maa nad rasiémean Homvoe Cindi Sandesctictna dosezikt Juposlas ye on us cTpas Haye soaialishicne ra Samaupras tapas poudarkom Ne Dasem rae: vor Shi nostap govoriik ot proshavi oa Polpamt bo Stame Dolane. Shan predsedstot SERE ohol: 70 nastopapocih s Roroske. pobratenih Pan ONE Zamepstva pa bo pripravihs 4S-miautas program Popassivh Kianho ne bo eding proshava ob J6-letmen osvoboditve mn Maeve pad fasvamom NV horoskib obdinah bo skovi vse dete okay SU So kpapes anh sShurmostih iy delownrh orpanizacyuh VNC Ppa mos Up OE dastoy oSvebout in mire Ob praslave na Poljani nie sdkon fod: spomtentk Stojana Baticas kr predstistha bambe REACTOR RT oe bebe poy Soveh bf Hypepad Pa valet galoby Sponte nth seltla tid Vadka parr APN OT. pe vod a fetid edhe tip. hip ADAP he APin x ibaa “ HeVE se pe Whe Spay ay HHS . ie aos Assteot @rveetth dud spbohrvaséina Hdavireea sovietiske amerinks a onadalpesangih pegijarty. ahas Ha UStavibes sd buyers You yt 7 gohe YS . oe eH qos 4 feknie Ye OPPye PP ae ery ob] FR a om. -_ f y. es ¥ zp Ay é rainy sekrefar aan ' \ y ae rs s a 8 ees * x i “3 fat Dra mysecpa shupild | . ) t iy 7 ad & SEri f i OG re N i, Be Rel wage bo #4 : a Sapo NTL | ebrahi opodriib re reeenma, dia ening “ Papers NTALAT TREO StAde cau ps Suk j Ad : CIP SAV EP ALON rd ‘ya SON CTSCEOs CLO taal ar 3 z « . x . Wa kornwke Nib 3 suporui by mombrireye : . ; a Xs hae ek drexny peal saseeboan celhpe nya ostars sporupskem parku oSvobodi im mirue. ki jeod deta L982 tad, RO ROEO RS R fakultete pyitmerng 3 lanske POV CEE pO bids tras v dugostlaya uvotaviya. a le celotny povecanje rdelave, anipak cele za okraw 20 adstotkoyv vec Shove. Kaas Ps DOVECUNPOME Part % t, & at Pe! ane x ucts] WW} _—s PAL et .* lant med vsemi republikamy sicer tay man} povecala imdustrijsko proievodnie. pajeizvezilacelo za go. krat vec. kot ye znasal lanski prorastek mpene promvodnic Institut ugotavija. dave bila dan: Slovenija stabilizacisko uspesneysa. Kot pa qe bata vsa Jucosxlavila Dela” Vae Kase. ca nekal easa Pakesboviahska se nada big Sper FLpe patted Vopr Taber} bil Gspesen. mieud 1h rt rib 5 Per ne ee ee fa diltitier Abo baal prispae iii) pared 5 i ‘ F + Fs ‘ my : } x a bo gt Son a oe ai so Fes Hi bida Pakste ta, Ri be fcGibat peor QV serdag po melodii abetia Juvoslov annoy moka \ dips iasig 2a V8 odstetka dravja. Krab ta Za stotko, Tako je skienil AIS - republiskih th pokrajinskili tvrstiih to\, bamen tee odloka pa je oiuprasvit SOPAZINOE]A PPP Celtic ho vavotavit proksrbo domaceva [rea in cim bol) gospe darno porabo moke in kruha sy drvavi Le tosnyi bilanenr promangkijay psenice be znasal d6bO0tisae ton telikonapia je uvazils 4 Oe IN febpuarpa fe Po romanu duneza Vipotnika toa Vibha filmy 40 dneh posnel nov slovenski (ilm + naslovom “Doktor” Seenariy je nmapisal Vojko Duleti¢. ki film tudi reaira. Podrob- nostio tem filmu si lahko preberete dru. eye na te; stran. Planiski zmagovalci a ia ee ae a ON LI LPS At LO Ps A QP POP 6 ee tr fae PO LO PP EAL ‘Gf fe LP CO LP Y LS h i bo Bale ya EPOuEN 2 e824 peat hin 1 iy 2 Beh BR gow bee > ge z x" & oH aera i or ch made sammie SYe moskih. Vied gaposicnimai pe veo usluzberncey in z bye pod PS ae EAVES | Zad Uo sposobnesa PPCOUVdIStTS a |e ° : Poprarbspc | Na cetrop Konfereter amigrantskil orga ij Rvrope wv Stockholmu . med dese. mb oprisedpenskinu cvezami te organiza ere de tudiJdtigeshavijya so govorillonty nem izboljsanju politienih in vospodar skih razmermilyomov dudi. ki ziviyozunay sveqge domovine. Priblizne 15 miltjenoy tices danes ziviin delay Zahodni Evropt. Vee kot 7 milyjonov jr je zaposlenth. pro bhlizne d& milionoy je mlapsth od 25 let. tre lina page zensk Stevilo tujih delaveey 7 Puarasca Povprecjye bivanja v tuyint se VetPajfie Viasat, nehno odluga VPRO. Genboy pase Mme Tre Med letam (976 in L978 se fe ona primer vrnilo v Juvoslayijo vsako feto povpreenea d3.a00 nasth zdomcecey, leto Kasneye 40.000. v letu 1981 pa je bilo samo se YR OOO povratnikey ¢ Tan * * ba Naseminaryuc krista va v Beovradu orga- nivvirala Gospedarska zbornies Jugosla- ye in kanadsko veleposlanistvo, so Jugo- slovan) sprejeli kKanadsko pobudo, da bi pripravill se veé taksnih seminarjey (v mi- nulih dneh so bili v Zagrebu, Ljubljani in sarajyevul Jugoslavija in Kanada v glav- nem trgujeta, zahtevnejse oblike sodelo- vanja pa so simboli¢ne. Lani je blagovna menjava med drzavama dosegla vrednost 81 nulijonoyv dolarjev. pri tem pa je bil Jugoslovanski izvoz vreden le 26.4 mili- Jona dolarjev -—~ “Veeer™, Maribor ke F AD ye mopoce, da bt bibedime zmazovalec letosnyje Planice finskt bosansks decck, sodobni Tkaros, ki se mu meriyo posebne daljhave im dosojajo isto wyemna deyanyja?! Ponuyalo se je Ze, da bo zmagala zima, ki st jo Planica 2el; Za 2vestlo davezmco, pa se je poskusala vpletatt kot grozeca RRR ESM fexguca. S samoumevnim zamahom se ye spet sprozila SNS, ENR delovna roka, ki je bila pripravijena poloviti odveéne sne- Zinke, ublazity tveganje in uresniciti dejanje, ki se Je imeno- KERNS valo plemenito tekmovanje. Ta roka je prvi planitki zmago- : valec. Poznamo jo 2e dolgo. V njey sta zdruzeni velini, ki pu smusel za vrhunsko organizacyo tn brez- tudi poznamo mena delaynost fa Koga je delala ta roka, ee ne za mostvo pogumath RAOQAARe RRO NN Qs me WAN EXGRREEEISST . ERR SS SRS SERRE So pi es ee te gin Nit pamabannil BRE EONAR acre ce ENS RAG , AROS ass SSS A ANRAWP Gans RASS SSSA GN SO aR rans LSS ASRS Gere tanenencanene’ Sap ST S" NSE GREAT, DERN ; . oN ANNE ONE & ESS SSS i ct sow ar letafcev, da so unel visino in globino tako natanko izmer- jene in gladke, kot so si samo Zelelt, Da so leteli varno in cez vse rekorde in so se nythove hitre pou iztekale pred mozico usuh, zaradi katerth je Planica bila, ye zday in $e bo. Nay pele vlak do nye ali ne, naj se ovija 2 dovesco nicelo ali se prekrivas soncem, naj ima po svetu proimerne tekmice all samo posnemalke - pod Poncami se zbira zmagovita mno- Aica, Ki ye mt enake v sportnih avditoryth. To je drugi plamski zmagovalee. Treyi so kajpada letalet. Najboly caséen, ker so tudi najboly postavyent. Toda tudi popolnoma potesent. Prva dva zmagovalea yum ploskata, ont pa jima vracajo pozdrav. Drugace v Planict ne more biti. % * Ls Matti Nykanen se vraca na ledeni sever - ogret s plants- od exropskeeu ©) od + Ro a i. ‘ .i 2 Ny Pye p ta 3 PVLGESER aye) 1 deb. bY & cy orebivalbstva 20 odstatkon yt tka pa staureysih KY ‘4 wh } ITED IT IIT OOS GTO ACTED ROTI: Ue EESTI STOLE Set OTIS GOEL ALS Oe LTTE, SNSITUL SSE NTR TOI Is Oto ITT N CIS: OIE pti tay oat 2 20 te pa pent, he gs Lo uradotkeas hol yt Panel aye Sasston kot Kulfuro-spodosinske spomenth Roposer priprevipgyo tad: murey eT mage. Ki tay br ga odpely s Hirastoxs denne s Podpam in kyer hy pokacal tolografye in doku- Phonh na Pollan at na Roroskens. Ker he ta muzey mated sche cee S det bode 2a fetosnays prostave PEPOs a AckKolikeaspo \poila Deo vahoeba Konmanist widala brosur dt 1 Percnaro manish boph ta Roreskem pred 40 den Obletmico asyo- bodieec an podpis kapatuhicne Nemec pa bode prebivaler Savingske Toneta in Saleske doling ter Koraser proslavily tudi na srecanyu Pi maya s ELT NS PTL NE Letospye Dan emipranta’ v BeneskiSto- veniji je bil ze dvajseti. V osrednyi mestni dvorani v Cedadu so se ob tej] priloznosti ébralr Stevilni prebivalei, da bi skupa) z ekonomskimei emigranti terjali od oblasti priznanje narodnostnih pravic. Zborova- njyaso se udelezili tudi predstavniki neka- terth strank, ki so vloszile v italijanskem parlamentu zaseitne zakonske osnbutke Za Slovence Pred 50 leti je bila izegnana v videmskt pokrajini slovens¢ina 12 Javnega Zivijenjainizeerkva, vendarle paso bene- ski Slovene ohrantilisvaj jezik in kulturne tradicije za druzinskimi ognjisé: in zdaj ohrabrujoc¢e delujejo v stevilnih kultur- nih drustvnith. Duhovnik Himal Cenéré. ki ye bil glavmt govornik, je poudaril tudi to, da se zeodovina naroda ne meri z ziviyje- njem posameznega ¢loveka ali rodu. pat pa ve stoletnih erklusth, zaradi katerih se je treba se napre) boriti in ohranjati po- tomeem podedovano jezikovno in kul- turno bogastvoe. Uprizorjena je bila drama lvidorja Predana “Prepoved’. kr obrav- nava polozaj] beneskih Slovencey skozi de- setletja borb za narodnostne pravice. ivgrali so izkljuéne beneski Slovenet, izsel pa je tudi dosedanji Sstirinajstdnevnik “Novi Matajur” prvié kot tednik v novi obliki in vsebinsko popestren. (Lojze Kante v “Delu™) ke + V gledalis¢u “Tone Cufar’ na Jesenicah a ne eee cs ae i* . s JANJA KEASING | SBN SR A PRN ON VSO SOARING RNS a SUNN, SEALS SERIE ORRIN Soa raw Aaaar wenn OS Slr MIN PNR SEE age teen Sa tre tee cba onepmmcaaresis: its je bila 9 marea premicra Branka Hof- mana melodrame “Moz brez obraza’, isto- éasno pa je bila uprizorjena se mono- drama “Germaine in pes” Battelino Bara- noviceve. Besedili imate veliko skupih dramaturskih in literarnih znaéilnosti. Obe heroini, Andreja in Germaine, vsto- pata v duhovne in moralne razmere urba- nega, artisti¢nega in intelektualnega po- mena in posebnosti. V obeh igrah se soo- camo s tirado modernega sveta: pravo ali sodstvo, preganjanje ali policija, jeéa ali nesvoboda Zenski sta 7rtvi llubezni, se pravi svojih éustev, a tudi eroti¢nih vizij, ki v sodobnem svetu politike. tehnike, oblastnistva in moskega porabnistva ne morejo biti drugega kot nezmoznost, neu- resniéljivost, izgubljenost in tragiéna sa- mota. ki se lahko razresi le v niéu. Sreéamo mnogo Ijudi, ki govore o svobod, le malo pa vidimo tistih, katerih zZivlje- nje ni bilo posveceno pred- vsem kovanju lastnih verig. LE BON Svet je oder; prides, vidis | in gres mimo. CLAUDIUS ene regi TAP NRO NE oe 2 wD ESS WER EF STS “—< S “ kim ognyem, kt plamu iz posod vseh teh zmagevalcev in resniéno preje. JANEZ ZADNIKAR REKORDNA PLANICA ~ Premagana magi¢éna meja 190 metroy, blizu 150.000 gledalcev in zeledna organizacija so Planici znova utrdilt primat v svetu. (Foto: Joco Znidarsic) “Delo”, Ljubljana