Pri Cankarjevi zalozbi v Ljubljani je pred kratkim izSel izviren leksikon Z gornjim naslovom, ki je prvi svoje vrste na Slovenskem, obenem pa tudi tak, da ga je ze prvi kritik v “Knjizevnih listih” oznadil za nenz- nanstvenega, nezanesljivega in za- tore} tudi neuporabnega, Ge bi si v njem drznili iskati zanesljivo podobo Slovenske knjizevnosti dvajsetega Stoletja. lz recenzije Marijana Zlobca je razbrati, da je leksikon $e kar zanesljiv za vSa starejSa obdobja do konca 18. in zaéetka 19, stoletia — v nasem stoletju pa so se uredniki zagnali v neverjetno zapeto selektiv- nost, ob kateri je menda zelo te tezko ugotoviti, kaj je Se od sloven- skih literarnih imen ostalo v leksiko- nu. Ko si ogledamo dolgo vrsto imen, ki jih je kritik pogresil ob svojem prvem listanju po tej Knjigl, se kar zgrozimo, toliko jih je (dvesto, tristo in vec) in tako pomembna so se nam zdela, dokler nam uredniki te izdaje niso povedali drugace! Prav posebno poglavje te kulturne katastrofe predstavija v leksikonu delez severnoameriSke slovenske izseljenske knjizevnosti. Ta literatu- ra v nenavadno kratkem, dve strani obsegajo¢em uvodu urednikov sploh ni omenjena, vendar nam recenzent v “Knjizevnih listih” zago- taviia, da je v leksikonu vseeno nekaj slovenskih izseljenskih imen. Za katera imena gre, Se ne vemo, ker knjige Se nimamo, Zlobéev seznam avtorjev, ki niso upoStevani v izdaji, pa je ze tolikSen in imena so tako zelo pomembna, da se spet lahko vprasamo, kaj je neki sploh Se ostalo za natis. Med imeni, ki so, kot pravi porocevalec, “zamolcana”, so namrec tudi nepogreSijiva imena, kot so Ivan Zorman, Jurij M. Trunk, Frank Kerze, Joze Ambrozi¢, Joze Zavertnik, Vatro J. Grill, Andrej Kobal, Anton Slabe, Frank Cesen, Zdravko Jelincgié... “Komu_— sluzi antologija “NaSi na tujih tleh”, ki je avtorji Slovenskega leksikona sicer citirajo kot literaturo pri nekaterih drugih izseljeniSkih knjizevnikih?” spraSuje Marijan Zlobec. Podobne praznine, ¢e ne hujse, izkazuje leksikon za literaturo v slovenskem jeziku, ki nastaja v Italiji, Avstriji, Argentini in Se kje. Od vseh tistih imen, ki jih je nanizel Joze Pogaénik v svoji Zgodovini slovenskega slovstva VIII (1972), v poglavju o leposlovni beri iz nema- ti¢énega prostora, jih ta leksikon zamolci listih’ berem v tej zvezi sledoco Zlobéevo pripombo, ki se mi zdi zelo na mestu: “Raje molk, v skladu z v uvodu izrazeno mislijo o politic¢ni emigraciji, kot pogum literarne oce- ne in politiéne opredelitve. Logi¢no sklepanje —vsi, ki niso zajeti v leksikon, so politiéni emigranti in sovrazniki Jugoslavije ter njene druzZbenopolitiéne ureditve”. Ce je to res, potem lahko mirne duSse imenujemo urednike tega molcece- ga leksikona kulturne pritlikavce! V uvodu leksikona je receno, da obsega pojem slovenska knjizevnost ustvarjalnost v t.i. mati¢nem kot kakih 50! V “Knjizevnih . nematicnem prostoru; sprico zgodi- vinske usode slovenskega naroda, ki je ostal razdeljen v razli¢nih drzavah, del pa je bil obsojen na izseljenistvo in emigrantstvo. Dvakrat je poudar- jeno, da slovenski narod kot etni¢na skupina politi¢no in kulturno celos- tno ne Zivi v okviru svojih jezikoslov- nih meja. To je vse res, toda glavna urednika — Janko Kos in Ksenija Dolinar — tega svojega uvodnega zapisa sama .nista upostevala v svojem leksikonu! Marijan Zlobec je v svoji recenziji imenitno opisal prvi namen vsakega takSnega leksikona: “Vsak leksikon jé prirocnik na znanstveni podlagi. NajsirSsemu krogu uporabnikov olaj- $a delo all pomaga na najrazlicnej- Sih podroéjih intelektualnega udej- stvovanja, raziskovanja, dela. Je nekakSen skoncentriran spomin z neizérpno uporabno vrednostjo. Res je, da vsak leksikon scasoma zasta- ri, vendar je hkrati lahko Se vedno uporaben in pomeni gradivo za novo, sodobnejso, bolj popolno in izéronejSo izdajo. Od leksikona pricakujemo trdna in jasna merila za presojo vrednosti in pomena njego- ve vsebine, kriterije, ki bi jim tezko oporekali, kaj Sele zavrgli”. (Poértal |.D.). In potem ko je avtor to zapisal, nas je v svojih dveh podlistkih do kraja prepric¢al, da “Slovenska knijji- zevnost” ni takSen leksikon. Ce v njem lahko najdemo samo imena, ki se jih njegovi “previdni” uredniki upajo izgovoriti v slovenski in jugoslovanski javnosti brez kakSne- ga posebnega riska pohujSljivosti, naj takle neuporaben priroc¢nik bere- jo kar sami, zalozba pa naj ponudi slovenski javnosti doma in v svetu novega, ki bo imel druge, bolj odprte, bolj razgledane in bolje organizirane urednike. Naj zakijucim s Se eno posrece- no mislijo Marijana Zlobca, ki se z njo lahko strinjamo tudi mi v svetu: “Leksikon je odraz dobe, njene idejne usmeritve, odprtosti, sposob- nosti razumevanja in tolerance razli- énosti, sprejemanja tudi tistih oseb in pojavov, ki so se v zgodovini izkazali kot druzbeno destrutkivni, reakcionarni, konservativni, politic- no nesprejemijivi, zmotni, a so vendarle zapustili svojo javno sled in posledice. Evidenca ne pomeni re- habilitacije, Ce spremlja pojav realna in kriti¢na ocena; vsaka doba je protislovna, palna idejnih, nazor- skih ter politiénih bojev, v katerih se najbolj izostavijene javno delujoce osebnosti”. Ime Marijana Zlobca pa si bomo v svetu kulturnega izseljeniStva dobro zapomnili, saj smo si Z njim pridobili Se enega razumnega in razumevnega kronista v domovini. ivan Dolenc, Kanada Br pag eIGAN WEN Sali gltg gellar Tog Seatina SON CWRU Maced 2 Nh gulag sekten gh bec cean GROM ey Avag natote Seu aa Rall tn anitaaarthas aang Saha nnngi aus lndkiNoine Qubitge fhe cineca Becteccu bay SRA SNe DA ERIN Se SENSLON SSR RSS AEDES URE RROD nS ONA ES Sn SURRENDERS an es SECTS SEONG: TER ORSINI LS San RRC SESE - ‘ 1 seh, Ry SVEZI PORTRETI MLADINSKIH PISATELJEV IN NJIHOVIK DEL Da bi poskrbela tudi za podrocje miadinske knjizevnosti, se je Mla- dinska knjiga odlocila za izdajo del “Sree uStvarja, roka pise”, Berte Golob in “Pisatelj, povej mi” Leo- polda Suhodoléana. Knjiga Berte Golob je literarno in prijetno zapisana panorama 59 pisa- teljev, ki jih avtorica predstavija prek pogostvo zabavnih reportaznih zapi- sov, pogovorov in tudi pismenih stikov. Knjiga je toliko bolj Ziva, ker predstavitve niso pisane po istem kopitu, bolj neposredno pa zazivijo tudi zaradi nestereotipnih fotografi, za katere se je potrudil Marko Aljancié. Knjiga se glede siloga ustvarjalno spogleduje s svetom mladega in hkrati tudi odraslega bralca. “Pisatelj, povej mi” je zadnje delo Leopolda Suhodoléana, v katerem je zbral 34 utrinkovin razmisljanj, ki so se oblikovala ob njegovih srecéanjih z miadimi bralei. V nekakgsnih prijet- nih zgodbicah bodo mladi nasli odgovor na vprasanja o pisateljevem delu, njegovih junakih, teZavah pisa- teliskega poklica in o umetnosti sploh. Suhodoléanovo knijigo fe ilustriral Alojz Zorman, izSla je v 2000 izvodih, “Srce ustvarja, roka pise” pa v 6000. Marjeta Novak (“Del 0”) NOBELOVEC G.G. MARQUEZ O PISANJU LITERATURE Angleski kulturni tisk v Ameriki in v Kanadi je bil v zadnjih nekaj tedni preplav- jen s hvalospevi na raéun najnovej$ega dela nobelovca iz Kolumbije Gabriela Garcie Marquéza, “Kronika neke najavijene smrti, ki je izSla v angleskem prevodu, in sicer najprej v maréni Stevilki nove kulturne revije Ss starim naslovom “Vanity Fair’. Slovenci ze imamo prevode njegovih del “Sto Jet samote” in “Patriarhova jesen”. Tu je nekaj njegovih misli oO pisanju literature za javnost, kakor jih je objavil mariborski “Vecer”: | “Pisanje literature bi primerjal s tesarskim delom... Oboje je zelo naporen poklic. Kadar pi§es, je to, kot bi tesal mizo. Pisatelj ima pred sabo material, ki je prav tako trd kot les. Tako literatura kot mizarjenje zahtevata nemajhno tehniéno spretnost in precej obrtnih prijemov. Osnova obeh, ponavijam, pa je v trdem, delu, brez kake posebne magicne svetilke. Zdi se mi, da je to dobro ‘povedal Proust: za pisanje potrebuje§ 10 odstotkov navdiha in 90 odstotkov znoje- nja... ‘Z DELO PreSernova druzba bo v svoji redni knjiZni zbirki za leto 1983. predstavi- la med drugimi naslovi tudi knjigo dr. Franceta Adamiéa: “Zivijenje in delo Louisa Adamiéa” Brat naSega slavnega pisatelja iz Amerike bo v svoji knjigi orisal tako Louisovo Ziviiensko ko pisateljsko in poli- tiéno pot: adamicéev rod in bratova miada leta, odhod v “obljubljeno dezelo” in srecanja z ameriSko stvarnostjo, nato postovolica v prvi svetovni vojni in leta gospodarske krize, prva pisanja (“Dinamit’ in “Smeh v dzungli”’), srecanja s staro domovino, pisateljeva prizadevanja za Jugoslavijo in srecanje s Titom, vse do pisanja zadnje knjige “Orel in korenine” in do pisateljeve smrti (Naslov za naroGilo zbirke je: Preser- nova druzba, Ljubljana 61000, Bor- setova ul. 27). Pri mariborskih Obzorjih je izsla nova pesniska zbirka Mateja Bora “Podoknice tisini’. Tu so zbrane pesmi, ki so nastale po letu 1978. Pesnik je 14. aprila praznoval svojo Zivijenjsko 7Q-letnico. O svojih novih pesmih je Bor povedal v “Knjizevnih listih” tudi naslednije: “Vecina podoknic tiSini je intim- na. Take so tiste, ki govore o usodi Sloveka v gotovo najnevarnejsi dobi njegove zgodovine. Boriti se zoper devalvacijo Gloveka, je tezko. Emisi- ja je prevelika. Cim veé nas je na planetu, tem manj je vreden posa- meznik. Vseeno pa, mar ne Obi moralo odkritje, da €loveku podob- nih bitij, razen na Zemlji, vsaj v sonénem sistemu ni mogoce odkri- ti, povecati njegovo ceno? Vse kaze, da doslej Se ni...” BALADA Bil je Elovek in hodil je skoz sebe na oni svet, po bliznjicah v sebi hodil je na oni svet tisoée /et. In ko je nazadnje dognal, da tam razen smiti ni nic, se je vrnil skoz sebe k nam in Zivel naprej kot mrlic. In uzival je svet, da je bilo veselje pogledati van, kako je jedel in Ijubil in pil in klel in klal noé in dan. — Matej Bor (“Podoknice tiSini’) NO, ZDAJ BO NAJBOLJE No, zdaj bo najbolje, najbolje bo, da se drug k drugemu stisnemo in iz sebe iztisnemo spomin na to zemijo. Bila je nekoé in zdaj je ni veé. Mec jo je pokonéal, hudicé jo zavil v peklensko noé in Bog ji odveze ni dal. Matej Bor “Podoknice tiSini’”) Pierre Dupuis, francoski risar stripov, je objavil svoj novi strip, ki govori o osebnosti tovariSa Tita. izSel je pri francoski zalozbi Dargaud v zbirki Veliki voditelji, v kateri so bili Ze pred tem objavijeni stripi posveceni Mao Zedongu, de Gaullu in Leninu. Knjiga, obsega Sestdeset strani velikega formata ima naslov Bitka na Neretvi (La bataille de la Neretva), vendar zgodba stripa ne goviri le o veliki bitki, ampak strnjeno prikazuje dogodke od prip- rav nemSkega napada na Jugosiavijo leta 1941 do tretjega zasedanja Avnoja 1945. Seveda je ves Cas v sredi$S¢u pozornosti osebnost tova- risa Tita. Kritiki sicer pravijo, da po likovni plati strip ni ravno uspel. Tako se jim napadi partizanov zdijo kot akcije gangsterjev v dvajsetih letih v Ameriki, posvetovanje v drvarski votlini pa kot pateti¢no zrezirana gledaliska predstava. Se posebej zamerijo risarju, da se je premalo posvetil podobi tovarisa Tita. Pred oémi je verjetno imel vse preveé lik igralca Richarda Burtona, ki je igral Tita v filmu Sutjeska.