‘te 6— NASE NOVINE, March 16,1983. Slovensk “Domovino imate radi, to ste doka-- zali Ze velikokrat. In naga najvedé/a zelja je, da bi vam o tej domovini povedali vsaj nekaj, éesar dosiej §e niste vedeli.To naj bi bil pogled v proteklost in pogled v sedanjost. Na obe smo lahko ponosni..." — Urednikova beseda To je Ze trideseti letni zbornik, ki nam ga je Slovenska izseljenska matica poslala tudi na severnoameriSko celino. Nekateri izmed nas so ze v naglici prelistali vse tisto, kar nas najbolj zanima, in verjetno smo prav vsi zaceli z listi iz domovine. LetoSnji koledarski del je posveten znamenitim slovenskim znanstvenikom in izumiteljem. Prijetna no- vost je ta, da so podatki o nasih velikanih paralelno objavijeni Se v anglescini — za nas miajSi rod, ki naj bo prav tako ponosen, da je slovenski, kot je to z nami. Temu prvemu delu se pridruzuje tudi zapisek Jara Dolarja o Hermanu KorogSkemu, posredniku omike in kulture med vzhodom in zahodom iz prve polovice 12. stoletja. Sicer pa je bogata vsebina Koledar spet razdeljena v Ze udomaécene naslove: Domovina — Slovenci po svetu — Literarni almanah. Novo je spet, da je knjigi prilozena tudi lepo ilustrirana priloga “Pesmi in zgodbe za naj/mlajse Slovence”, ki bo nadvse dobrodoSla v slovenskih Solah, nato pa Se “Kronika slovenskih druStev v zahodni Evropi”, ki se bo prihodnije leto nedaljevala. Posebno lepe so, seveda, barvne fotografije slovenskih krajev (pod naslovom KriZem krazem po Sloveniji), in teh tokrat ni malo. V zadniem delu je “English Section”, kjer beremo o zgodovini federacije slovenskih narodnih domov v Ameriki, o Jozefu) Turku In Mlakarjevem romanu (D.Dolenc), o avtobio- grafijah izseljenih Slovencev (J. Petrié), ino viogi jugoslovanskih priseljencev v Koloradu (J. Drasler). Celotno gradivo je skrbno uredil Jode PreSeren, pomagali pa so mu Janez Kajzer, Mila Senk, Jagoda Vogele, Mitja Vosnjak in Janez Zrnec. V domovinskem delu je res mnogo takega, . cesar Se nismo vedeli. Cela vrsta Clankov in reportaz mas seznanja z nekdanjim in zdajSnjim slovenskim svetu — tu so politiéne obletnice, kultura, druzbena zna- nost, jezikoslovje, medicina, turizem, $e podatki o tem, kako je mogoée prejemati pokojnino doma za delo v tujini. Mimo urednika samega se naravnost obracata na nas vse, ki Zivimo v svetu, predsednik SIM Stane Kolman in Glanica predsedstva SR Slovenije Majda Gaspari; prvi govor nas vabi k bogatejSemu medsebojnemu sodelovanju, drugi pa nam govorl o koreninah nage narodne pripadnosti. O turneji avstralskih pevskih zborov v Sloveniji piSe J. PreSeren. Pouéne primerjave z nasimi razmerami 83 nam ponuja Bogdan Pogaénik v_ svoji reportazi “Triglav v Juzni Ameriki", ta pa zajema pray tako Argentino kot Urugvaj in Brazilijo. Irena Mislej je prispevala “Krono- logijo Slovencev v Argentini”. Mila Senk piSe o Znanstveno raziskovainem centru za slovensko izseljenstvo (v Ljubljani) in o Stelliin L. Adamiéu v Rogagki Slatini (iz leta 1932). Joze Bajec objavija zapisek o sloven- skem ameriskem kulturnem delavcu Franku Kerzetu. Na ameriSkih tleh se odigravajo tudi dogodki iz Zivijenja prekmurskih Slo- vencev v Betlehumu v Pennsilvaniji; opisuje jih Mihael Kuzmié. Posebej velja omeniti razpravo Nives Suli¢ (z univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani) pod naslovom “Thank God I'm Slovenian”. Tu najdemo zakijucéke etnoloSke riziskave med ameriSkimi Slovenci — izredno zanimive kako se ohranja pripadnost slovenski etnicki Skupini v tujem okolju. Med drugim nas avtorica ponovno opozarja na dejstvo, da so se v Ameriki ohranile samo tiste slovenske organizacije, ki so se prilagodile ameriSke- mu nacinu Zivijenja. Tudi to beremo znova, da je slovenska kultura med ameriskimi Slovenci predstavijena prece] enostransko. (Ob tej razpravi je objavijen zemijevid slovenskega tiska v ZDA, cigar avtor je dr. Joze Velikonja, izSel pa je ta zemijevid v knjizici Lige amerikanskih Slovencev v New Yorku). S tovrstnimi razpravami naj bi mladi slovenski znanstveniki doma kar korajZno nadaljevali in jih kar se da naglo objavijall. V tem delu Koledarja so Se trije zgodovin- ski zapisi, ki bodo zanimivi posebej za nas v Severni Ameriki. Tako piSe Marinka Drazu- merié o izseljavanju iz Vinice in njene okolice, MatjazZ Klemencié pa o izseljevanju iz Notranjske v obdobju od srede 19 stoletija do danes. (K temu delu se prilega prva domaéa objava Mlakarjeve értice “Babica”’ v slovenskem prevodu — na str. 225). Tret{i zgodovinski zapis predstavija gradivo za zgodovino Vzajemne podporne zveze “Bled” (Kanada); Rado Genorio bo v prihodniem Koledarju objavil Se drugi del (od druge svetovne vojne do danes). To drobno poroéilce o letoSnjem S/oven- skem koledarju pa je lahko samo prijazno vabilo tistim, ki njegove vsebine Se ne poznajo. V nasi domovini se ¢edalji veeji krog nasih sorojakov trudi, da bi nam ponudili zanimivo in privlaéno knjigo, ki bi jo bilo vredno prebirati skozi vse leto. To se jim je posrecilo letos iznosa. Uredniku in njegovim zvestim sodelavcem lepa hvala in vse najbol/Se v Novem letu! Kar se pa tice nas. ki smo tostran velike luzeglejmo, da bo ta bogati zbornik priSel v roke éim vetjemu Stevilu nagih ljudi, ki $e slovensko ¢éutijo. Ivan DOLENC _ _U svojem prvom govoru kao predsjednik SAD Fran- klin Delano Roosevelt nagovijestio je Siroku akciju za sa- viadavanje velike ekonomske krize coje je godinama po- tresala Ameriku. Trenutak je bio izvanre no tezak i trazio je hrabra i odlucna politicara. Tih prvih dana oZujka 1933. stotine banaka zatvorile su vrata, bijeda je posvuda rasla U najrazlicitijim oblicima, a 17 milijiuna nezaposlenih bez- nadno je ocekivalo iduéi dan. ak su i deseci tisuca 2natizeljnika, koji su vlakovima stigli, u Washington da bi prisustvovali predsjednickoj inauguraciji, bili zZapanjeni: nista se vise nije moglo kupiti za Gekove vec samo za gotov novac! U takvim okolnostima nije jos ni jedan ameriéki pred- © nenavadno ostrih praskah na temo “slovenskega nacionalizma”, ki se zadnie Case pojavijajo v jugoslovanskem tisku, sem ze na kratko porodcal, ko sem omenil uvodnik Tita Vidmarja iz “Dela”. Zdaj se je oglasil tudi spoStovani slovenski kKulturnik Josip Vidmar (v. “Teleksu"”) in povedal novinarki Barbari Goriéar med drugim: “Tudi izbruhi, kakrsne moramo Slovenci zdaj dozivijati, me spominjajo na éase Aleksandrove diktature, kar je spri¢éo nagega socializma_ skoraj povsem nerazumijivo”’. Josip Vidmar je v tem intervjuju obudil nekaj spominov na svojo ubelezbo v slovenskih nacionalnih bojih iz preteklosti in poudaril, da je zmeraj stal na istem stali$éu v zvezi najrazliénejSimi zanikanji slovenske- ga jezika, potem pa nadaljeval: “TakSne reci lahko govorijo samo Ijudje, ki nimajo nobenega vpogleda v_ resni¢éno duhovno snovanje ¢cloveka, zlastl pa ne pisatelja, pa tudi preprostega Cloveka ne. Mi se moremo in moramo izrazati samo v svojem jeziku”. So pa tudi takgni, ki bi svoj jezik najraje zamenjali. Po moznosti za kakSnega vecje- ga. “Tudi piscl so med njimi. TakSni, ki bi radi zaéeli pisati v vetjem jeziku, ce bi ga le znali. Vendar si éesa takega lahko Zell samo pisatelj, ki ni izpovedovalec samega sebe in svoje narave. Kaj takega lahko rece samo nekdo, ki mu je pomemben gmotni uspeh all pa uspeh v obliki siave”. NAJNOVEJSE Presernova druzba bo v svoji redni knjizni zbirki za leto 1983 predstavila med drugimi naslovi tudi knjigo dr. Franceta Adamiéa: “Ziviienje in delo Louisa Adamiéa” Brat naSega slavnega plsatelja iz Amerike bo v Svoji Knjigi orisal tako Louisovo 2Zivijensko ko pisatelijsko in politiéno pot: Adamiéev rod in bratova miada leta, odhod v “obljub- ljeno dezelo” in sreéanja z amerisko Stvarnostjo, nato prostovolica v prv! svetovni vojni in leta gospodarske krize, prva plsanja (“Dinamit” in “Smeh v dZungli”), sreéanja s Staro domovino, pisateljeva prizadevanja za Jugoslavijo in sreéanje s Titom, vse do pisanja zadnje knijige “Orel in korenine” In do pisateljeve smrti. (Nas/lov za naroéilo zbirke je: PreSernova druzba, Ljubljana 61000, Borsetova ul. 27). zivom »trust mozgo-— Se pravi, da gre morda tudi zdaj za neko politiko? “Kar se politike tite, bi pa rekel tole vsej jugoslovanski javnosti na ves glas. Mislim, da smo Slovenci svojo republiko izbojevali. seveda s pomoéjo bratskih narodov in narodnosti. Krvav davek smo dali za svojo osvoboditev in za svojo republiko. Mislim, dasmo stem, pate Ses tem ne, pas svojim gmotnim in moralnim prispevkom k ustano- vitvi nove drzave, zasluzili sami sebi tudi popolin mir’. Hoéete reci, da naj nas puste v miru... “Hocem reci, da naj se ne vtikajo v nase interne — slovenske nacionaine stvari — ljudje, kio tem nimajo nobenega pojma in ki nas skuSajo kritizirati in uniéiti. Naj tak Clovek uci svoj] narod! Zakaj pa ne bi uéil Svojega naroda, ki je prav tako, kot smo mi, narod, kakrSen smo mi! smo morda tudi premalo storili za Slovence, ki kot manjSina Zivijo izven meja matiéne domovine? Predvsem nespretno. Ta reé nam ne gre dobro od rok. Je vse zastonj. Treba bi bilo nekako drugace: izkoristiti je treba tisto mozno zavest o slovenstvu, ki Se Zivi tudi v . tistih ijudeh, ki komaj Se znajo slovensko”. Tovari§ Vidmar, ali smo Slovenci naciona- - listi? Pri nas nacionalizma, ki bi kogarkoll ogro2al, ni, In ga v Sloveniji ne more biti. Drugi naj mirno puste na$ nacionalizem in naj] skuSajo svoje nacionalizme, priblizat! nagSemu nacionalizmu, naj ne skuSajo nikogar narodno spreminjati all pridobivati, temvec naj puste vse, kar je vzklilo, kot Je rekel PreSeren, da zraste in da bo prigel nekoé sodni dan, na katerem bo Gospod, to je vesoljstvo, lahko locilo zrno od plevela. Ta PreSernova formulacija je zame najvisja formulacija, ki sploh more eksistirati. In vendar nam hoéejo pritisniti pecat nacionalizma. Tudi izbruhi, kakrSne moramo Slovenci zdaj doZivijati, me spominjajo na éase Aleksandrove diktature, kar je spri¢to naSega socializma skoraj povsem nerazumijivo. Ce poznamo kakSen nacionalizem, poznamo defenzivni nacionalizem, nikakor pa ne agresivnega. Nikogar Se nismo hoteli slove- nizirati do zdaj, ker ga ne moremo. Niti hodemo, “Nimamo teh potreb. Drugi pa imajo neverjetne potrebe, vse kar ni njihovo, kar je zame smesno”. (Po “NaSem tedniku” iz Celovea zabele?i |. D.) Roosevelt je tako dobio gotovo slobodne ruke za izvo- va«, Roosevelt je izra- denje svojih namjera sto se prije dogadalo samo za vri- dio Sirok program re- formi kojim se ograni- * jeme rata. Uz manje otpore ubrzo je izborio donosenje dvaju znaGajnih zakona, Zakon o obnovi industrije kojim éavala nezajazljiva ka- je stimuliran industrijski razvitak davanjem kredita uz ni- pitalisticka iniciyativa | u privredu uvodili ele- menti planiranja. Te su mjere bile novost u kapitalistickom = dru- Stvu, pa je razumijiv .otpor sto su ga no vom predsjedniku sku kamatnu stopu, | Zakon o preuredenju poljoprivrede _kojim su uvedeni sistem drzavne pomoci farmerima i dr- Zavno reguliranje cijena poljoprivrednim proizvodima. Monopoli su prignuli Siju | ukiopili se u program spa- savanje kapitalisticke privrede. Morali su prihvatiti i Roo- seveltove socijalne reforme jer bi bez njth plima radni- Cckog nezadovoljstva jos vise porasila. New Deal je spasio Ameriku od katastrofe smanijivsi sjednik pozdravijen na Kapitolu. Roosevelt je, medutim, hrabro dobacio izazov naciji, bolje reéeno grabeZijivim trustovima i monopolima. ~ Tko je krivac? — uzviknuo je u svom prvom go- voru i Odmah odgovorio. | Mnogi koji su pohlepom ometali raspodjelu do- bara svojom tvrdoglavoséu i nepristojnoScu. Praktiéari beskrupuloznih hovcanih transakcija stoje sada pred su- dom javnog migljenja, odbaéeni od Ijudskih srca i moz- gova. Oni ne poznaju nista drugo nego viadavinu jedne Samozive generacije. Ovaj narod trazi djela i to odmah! _ Bio je to nagovjestaj Rooseveltova-New Deala nove politike Cija se bit sastojala u intervenciji kapitalistiéke drzave u iene ah Privredni zivot zemlje, Okruzen gru- pom ekonomskih i politickih struénjaka, poznatim pod na- pruzili monopolisticki vrhovi Amerike. No, strah od revolucionar- ne eksplozije bio je jaci! Sama je kapitali- sticka klasa_ shvatila da ce Rooseveltov potezi prigusiti nara- sle klasne suprotnost i omoguciti odrzanje | reprodukciju kapitaliz- ma. Americki Kon- gres stoga je velik dio Franklin Delano Roosevelt svoje viasti, iako ne formaino a ono prakticki, odrnah prenio na predsjednika. broj nezaposlenih sa 17 na sedam milijuna. Privreda je polako poéela hvatati vec izbuljeni dah pa su se poslje- dice napretka pocele osjecati u svim oblastima zivota. No, upravo u tom trenutku pojacali su se reakcionarnl napadi na predsjednika jer je, prema misijenju kapitala, proslo vrijeme za drzavnu intervenciju. U tom razdoblju najzeSci otpor pruzio je Vrhovni sud koji je bio pod utje- cajem najreakcionarnijih americkih krugova. Spretni pred- sjednik naSao je i za to lijeka: jenostavno je povecao broj sudaca, pa su njegovi sijedbenici bili u vecini . Rooseveltov pothvat bio je, nesumnjivo, smion za tadaSnje prilike ali je bio i jedino rjesenje da se, u okvi- rima kapitalistiékih odnosa, izbjegne revolucionarni tok dogadaja kojim je mogla uroditi velika ekonomska kriza. Kapitalisticki poredak sacuvan je makar uz cijenu ustupa- ka drzavi, radnicko; klasi i farmerima.